Bomo tako kot za vrečke plačevali še za embalažo?

"Predlagam sprejem podobnega zakona, kot ga imajo že v mnogih evropskih državah, nam njbližji in najbolj znan primer pa je na Hrvašekm," piše predlagatelj na spletni strani predlagam.vladi.si. "Ob nakupu pijače v plastični, pločevinasti, alumijinasti ali stekleni embalaži je potrebno doplačati določeno nadomestilo, ki vam ga trgovec ob vračilu embalaže vrne." Prepričan je, da bi na ta način odpadno embalažo spravili nazaj v predelavo in očistili ter bistveno manj obremenjevali naravno okolje. 

Ministrstvo za okolje, ki ga vodi Jure Leben, in si prizadeva za popoln umik plastičnih vrečk s trgovskih blagajn, odgovarjajo, da bodo v letu 2019 pripravili predlog novega zakona o varstvu okolja. "Med njegovo pripravo bomo k predlaganju možnih rešitev vključili kar najbolj širok nabor deležnikov," pišejo. "Ponovno bomo preučili vse možne rešitve za zbiranje in predelavo odpadne embalaže, tudi uvedbo kavcij, in se na podlagi tega odločili za najboljši možen sistem za Slovenijo."

"S tako visoko kvalitetnim javnim sistemom ločenega zbiranja odpadkov se lahko pohvali le malo katera država EU, kar Sloveniji priznava tudi Evropska komisija."

Ministrstvo za okolje

Slovenija Tako Slovenci služijo na Hrvaškem

Zdajšnji zakon o varstvu okolja namreč vladi ne daje pooblastil za uvedbo kavcij za odpadno embalažo, ampak samo za uvedbo kavcij za embalažo, ki jo potrošniki vrnejo proizvajalcu. "Kavcija za izdelek predstavlja ukrep preprečevanja odpadkov (ponovna uporaba izdelkov), kar je prva in najpomembnejša stopnja hierarhije ravnanja z odpadki," razlagajo pri ministrstvu in dodajajo, da se vlada za določitev kavcij za embalažo ni odločila, ker so kavcije za vračljivo embalažo, ki se večkrat uporabi v embalažnem krogotoku, že določene z Uzancami pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže. 

Že 15 let uspešno ločujemo odpadke

Obenem poudarjajo, da je v Sloveniji že več kot 15 let vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže v zbiralnicah oz. t.i. ekološki otoki, ki je bil pred nekaj leti nadgrajen s sistemom ločenega zbiranja od vrat do vrat. "Z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov je vzpostavljen minimalni standard za ločeno zbiranje komunalne odpadne embalaže," pojasnjujejo pri ministrstvu za okolje. "Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat v ločenem zabojniku ali vreči zbira odpadno mešano embalažo, t.j. odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov (kamor sodijo tudi odpadne plastenke in pločevinke) od vseh izvirnih povzročiteljev odpadkov iz gospodinjstev, razen od tistih iz naselij z manj kot 300 prebivalci. V teh naseljih mora biti vzpostavljena najmanj ena zbiralnica z zabojnikom za odpadno mešano embalažo." 

Žurnal24 main

Navajajo podatke Statističnega urada iz 1. januarja 2018, po katerih je bilo v Sloveniji 6.035 naselij, od tega jih je 4.990 naselij imelo manj kot 300 prebivalcev. "V naseljih z manj kot 300 prebivalci je skupaj prebivalo 23,6 odstotka prebivalcev, kar pomeni, da je za več kot tri četrtine prebivalcev zagotovljeno ločeno zbiranje odpadnih plastenk in pločevink po sistemu od vrat do vrat," poudarjajo pri ministrstvu. "S tako visoko kvalitetnim javnim sistemom ločenega zbiranja odpadkov se lahko pohvali le malo katera država EU, kar Sloveniji priznava tudi Evropska komisija."

Uvedba kavcij po vzoru Hrvaške bi po oceni ministrstva nedvomno predstavljala določena administrativna in finančna bremena za proizvajalce, uvoznike in pridobitelje tovrstnih izdelkov (posebno označevanje izdelkov), še posebej za mala in srednja podjetja, ter za trgovce, ki bi morali v ali poleg prodajaln zagotoviti ustrezen prostor za skladiščenje vrnjenih odpadnih plastenk in pločevink, in v teh prostorih izvajati higienske, protipožarne in druge ukrepe.

dezurni@zurnal24.si