Do konca leta in naslednje leto velikih rasti ali padcev na borzah ne bo, se strinjajo poznavalci borznega dogajanja.
Sašo Stanovnik, Alta Invest: "Za odločitev o prehodu iz vzajemnih skladov na delnice se mora vlagatelj vprašati, ali ima ustrezno znanje, čas, nagnjenost k tveganju in tudi potrpljenje za vlaganje v delnice. S stroškovnega vidika je smiseln nakup ene naložbe v delnice okoli tri tisoč evrov, za ustrezno razpršenost pa mora imeti vlagatelj v svojem portfelju več različnih naložb."
Ervin Kovačević, Raiffeisen banka: "Vlaganje v vzajemne sklade je zelo smiselno za tiste, ki razpolagajo z mesečnimi zneski 30, 50, sto evrov, in za poljubna enkratna vplačila."
Jani Javornik, GBD: "Za investiranje neposredno na borzi so primerni tudi manjši zneski; tudi samo tisoč evrov je mogoče investirati v ETF-sklad, ki ima na primer v portfelju tri tisoč papirjev z vsega sveta. Tako ustvarimo maksimalno razpršitev, obenem pa imamo bistveno nižje stroške kot pri vzajemnih skladih."
Meja. Spodnja meja za individualno upravljanje premoženja v Alti Invest in Raiffeisen banki je 30 tisoč evrov.
Simon Krajnc iz KD Banke ugotavlja, da se delniški trgi gibljejo brez prave smeri, ker dobivajo različne signale. Po eni strani se makroekonomska slika spet slabša, po drugi pa podjetja poslujejo bolje od pričakovanj. "Katere sile bodo močnejše, je nehvaležna napoved, ne vidimo pa možnosti velikih premikov v eno ali drugo smer," ocenjuje. Ervin Kovačević iz Raiffeisen banke pa pravi, da bo pričakovana rast "v skladu s trendom počasnega gospodarskega okrevanja".
Pri nas bo še slabše!
"Balkanski in slovenski trg trpita zaradi izrazite nelikvidnosti in spadata med tvegane trge. Recesija bo na teh trgih pustila več negativnih posledic, kar vidimo že zdaj," pove Kovačević. "Slovenski trg je praktično mrtev. Na ljubljanski borzi so navzoči le špekulanti in 'vzdrževalci' tečajev, kar se odraža v le enem milijonu evrov dnevnega prometa. Edino, kar bi poživilo domači trg, je prodaja zaplenjenih deležev slovenskih družb s strani bank in posledično kakšen odmevnejši prevzem. Seveda pa bodo morala tudi podjetja bistveno izboljšati poslovanje," ocenjuje Jani Javornik iz družbe GBD.
Ob otoplitvi hit energetika
Kovačević še vedno priporoča stabilnejše panoge, kot sta zdravstveni in telekomunikacijski sektor, ter primeren delež varnejših obveznic. Ko se bo gospodarska klima izboljšala, pa bodo po njegovem mnenju znova zanimivi energetski sektor in podjetja iz industrijskih panog. Farmacijo in tehnološka podjetja svetuje tudi Sašo Stanovnik iz Alte Invest. Javornik poleg farmacije priporoča telekomunikacije in podjetja, ki proizvajajo osnovne dobrine. Vse ciklične panoge, med katere spadajo finance, avtomobilska industrija in alternativna energija, pa ocenjuje kot izrazito tvegane in bi jih priporočil le kratkoročnim špekulativnim vlagateljem. Tudi Krajnc pravi, da dajejo v tem obdobju negotovosti prednost farmaciji in zaradi ugodnih vrednotenj tudi energetiki, za tiste, ki sprejemajo več tveganja, pa je lahko zanimiva tudi informacijska tehnologija.
Krajnc bi dal pred vlaganji v ZDA prednost Franciji, Nemčiji in Italiji. Nasprotno pa bi Javornik stavil na ZDA: "Evropi močne rasti ne napovedujem, morda le izvoznikom na dolarsko območje. Prej bi lahko rasla Amerika, predvsem zaradi valute, ki se bo glede na evro verjetno še krepila."
