Predlogi ukrepov, ki jih je ministrstvo predstavilo minuli teden, vlada pa se je z njimi seznanila v četrtek, so vključeni v spremembe zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku na dodano vrednost, o davčnem postopku in o množičnem vrednotenju nepremičnin, v paketu pa je še osnutek uredbe o določitvi zneska trošarin za alkohol in alkoholne pijače.
Na ministrstvu so ob začetku javne obravnave ponovili, da so v okviru priprav predlogov davčnih sprememb, tudi s pomočjo razprav na strateškem svetu in delovni skupini za davke, prepoznali nekatere pomembne razvojne izzive obstoječega davčnega sistema, ki bi jih bilo smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi ukrepi. Z bistvenim delom predlaganih ukrepov tako, kot pravijo, sledijo ciljem povečanja produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva oz. dviga dodane vrednosti.
Zmanjšana dohodnina
Med temi predlaganimi ukrepi je ugodnejša davčna obravnava v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete letne bruto plače z nadomestili. Na ta način naj bi podjetja lažje privabila visoko kvalificirane kadre iz tujine. Ukrep bo veljal za Slovence, ki so bili nerezidenti Slovenije zaradi dela ali študija ter pridobivanja izkušenj v tujini vsaj pet let, ali tuje državljane, na novo zaposlene v Sloveniji, vsi pa morajo biti mlajši od 40 let. Ugodnejšo davčno obravnavo bodo ti ključni kadri lahko koristili pet let.
Poleg tega je tako za delodajalce kot za delojemalce predvideno olajšano nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži, z ugodnejšo davčno obravnavo pa naj bi inovativnim zagonskim podjetjem pomagali pri nagrajevanju zaposlenih z deleži oz. opcijami za njihovo prodajo ter pri zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah poslovanja. Do obdavčitve bi prišlo šele po prodaji deležev in po njihovi prodajni vrednosti. Obenem bi se pri na ta način nagrajenem posamezniku pri prodaji deleža za namene dohodninske osnove upoštevala petina vrednosti ustvarjenega dohodka.
Izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva
Drugi del paketa ukrepov pa naj bi z odpravo pomanjkljivosti v davčnem sistemu izboljšal mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva in povečal pravičnost davčnega sistema. Med drugim gre za več ukrepov na področju davka na dodano vrednost (DDV), kot so dvig meje za vstop v sistem DDV in oblikovanje DDV skupin podjetij, razširjeno bo časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod z enega na pet let, podaljšuje in razširja se sistem ničelnih bonitet za okolju prijazna prevozna sredstva, plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost pa bodo znova izključena iz plačila dohodnine.
Nominalna rast povprečnega BDP na prebivalca je bila najvišja od leta 2015.
Spremembe za espeje
Nominalna rast povprečnega BDP na prebivalca je bila najvišja od leta 2015.
Na ministrstvu za finance bi posegli tudi v sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov oz. t. i. normirancev. Meja za upoštevanje 80-odstotnih normiranih stroškov bi se s 50.000 evrov dvignila na 60.000 evrov. Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu bi se medtem za polne normirance znižala s 100.000 na 60.000 evrov, za popoldanske s. p. pa s 50.000 na 30.000 evrov. S tem se vstop v sistem omejuje, tako pa naj bi odpravili tveganja nelojalne konkurence zaposlitvam prek s. p. klasičnim oblikam zaposlitve ter distorzij na trgu.
Normirani stroški bi bili v višini 80 odstotkov za polne normirance, kot omenjeno, priznani do meje 60.000 evrov, za popoldanske s. p. do 12.500 evrov v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 30.000 evrov pa v višini 40 odstotkov. Za nekatere uporabnike sistema, v katerem je davčna stopnja na osnovo, pri katerih so od prihodkov odšteti normirani stroški, 20-odstotna, bo tako ureditev bolj ugodna, za nekatere pa manj.
Davek na sladke pijače ostaja
Predviden je tudi dvig stopnje obdavčitve sladkih in energijskih pijač z DDV z 9,5 odstotka na 22 odstotkov, pri čemer naravni sadni sokovi in vode brez dodanega sladkorja niso vključeni, ter sedemodstotni dvig trošarine na pivo in žgane pijače.
Ministrstvo je prvotno načrtovalo predlog, po katerem bi morali račune izdajati in potrjevati tudi avtomati za hrano in pijačo. Danes jim za razliko od avtomatov za storitve tega ni treba početi. Ta ukrep je v javnosti sprožil precej negodovanja.
Na ministrstvu so zdaj zapisali, da so ob upoštevanju prejetih pripomb in predlogov ter dodatni preučitvi rešitev izhodiščni predlog spremenili. Po novem predlogu izdaja računov na avtomatih tako za prodajo blaga kot za prodajo storitev po izteku prehodnega obdobja ne bo obvezna, obvezno bo le sporočanje podatkov o prodaji Finančni upravi RS (Furs).
Po javni obravnavi in medresorskem usklajevanju naj bi vlada zakonske predloge potrdila septembra, DZ pa pravočasno za njihovo uveljavitev z novim letom. Na ministrstvu so medtem napovedali, da gre za prvi paket davčnih sprememb in da ostajajo zavezani nadaljevanju dela v smeri celovite prenove davčnega sistema. Naslednji paket naj bi bil predstavljen do konca leta.
tako kot golob si čez noč premisli ali pozabi
Arogantnež, nesposobnež in blefer stoletja!
Baje je Klemen Boštjančič verni sluga klausa švaba in WEF zato ni čudno, da smo glede na dohodek ena najbolj obdavčenih držav v EU in da večina državljanov komaj shaja iz meseca v mesec.