Bratuškova odstopa v ponedeljek

Bratuškova je pojasnila tudi, da razpis volitev zdaj ni več v njenih rokah in da bi bile po njenem mnenju predčasne volitve pred poletjem najboljše "ne za Alenko Bratušek in ne za katerokoli stranko, tudi nove ali pa tisto, ki jo vodi pravnomočno obtožen predsednik", ampak za državo. Poudarila je tudi, da panika ni potrebna, saj da so stabilizirali javne finance, tudi ocene gospodarske aktivnosti so boljše od napovedanih. Tako rezultati kot napovedi kažejo, da je Slovenija na poti k uspehom, je dodala Bratuškova.

• Zoran Alenki: "Ti nisi državotvorna"

Na vprašanje, po kakšni poti bo šla naprej Bratuškova s svojimi podporniki, pa je odgovorila, da je to njihova stvar. Po njenih besedah se bodo najprej skupaj s poslanci ter ostalimi člani PS oziroma tistimi, ki jo podpirajo, dogovorili o nadaljnjih korakih. Verjame pa, da se bodo odločili "tako, kot je dobro in prav za Slovenijo".

Vrata odprl kongres PS

Zmaga Zorana Jankovića na kongresu PS pred dobrim tednom dni je namreč na pol razklala poslansko skupino PS in na široko odprla vrata k predčasnim volitvam. Vladne partnerice so že vnaprej povedale, da z Jankovićem ne bodo sodelovale v koaliciji, v primeru njegove zmage so tudi pričakovale takojšnji odstop Bratuškove.

• Virant se boji za policijo, Erjavec že podal roko

Po poslovniku DZ mora Bratuškova o svojem odstopu pisno obvestiti predsednika DZ, to obvestilo pa se uvrsti na dnevni red seje DZ najpozneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Predsedniku vlade funkcija preneha, ko se DZ na seji seznani z odstopom.

Dolga pot do nove vlade

Morebitne nove predloge za predsednika vlade lahko vloži predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. DZ pa lahko o tem na tajnem glasovanju odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Za izvolitev mandatarja je potrebna večina glasov vseh poslancev, torej 46. 

Če DZ ne izvoli novega mandatarja oziroma če predlogov zanj ne bi bilo, predsednik republike v 30 dneh razpusti DZ in razpiše predčasne državnozborske volitve. Potem mora biti novi DZ izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.

Druge predčasne v dveh letih

Mandat sedanjega sklica DZ bi kljub razpustitvi trajal vse do ustanovne seje novega DZ, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi. To pa ne pomeni, da bo imel DZ v tem času tudi polna pooblastila, saj bo lahko odločal le še o nujnih zadevah na izrednih sejah.

S podpisom akta o razpustitvi DZ in razpisu volitev predsednik republike določi tudi dan, ko začnejo teči roki za volilna opravila. Prva volilna opravila sta vlaganje kandidatur in dajanje podpisov podpore. Kandidate za poslance sicer lahko predlagajo politične stranke in volivci. Tokratne volitve bodo sedme parlamentarne volitve in že druge predčasne volitve v samostojni Sloveniji in tudi druge predčasne volitve v dveh letih.

Pravnik Miro Cerar pa je izpostavil politično dimenzijo hitre izvedbe volitev. Po njegovih besedah je treba imeti za resne volitve tudi zadosten čas za kampanjo. Spomnil je, da bomo imeli maja volitve v Evropski parlament, takoj zatem referendum o arhivski noveli. Če bi imeli še državnozborske volitve pred poletjem, se po Cerarjevih besedah zastavlja vprašanje, kako bo mogoče v tako kratkem času izpeljati volilno kampanjo, ki bi bila korektna in legitimna osnova za izvedbo tako pomembnih volitev. Rokohitrstvo ni na mestu, je ocenil.