Belokranjske občine, ki so zagotovile denar za zaščito belokranjske pogače, so se po dveh letih odločile, da bo moralo Društvo kmečkih žena (DKŽ) Metlika denar za vzdrževanje certifikata poiskati samo.
Presoja in promocija
Zunanja presoja certifikata stane, kot smo izvedeli, več kot dva tisoč evrov na leto, kar pa ni ves denar, ki so ga prej prispevale občine; na začetku, ko so v DKŽ pripravljali koncept zaščite belokranjske pogače, naj bi se zavezale, da bodo skrbele tudi za promocijo, kar je skupaj s certifikatom na leto zneslo okoli pet tisoč evrov. Tega stroška pa društvo – kot smo izvedeli neuradno, saj predsednica Marjana Nemanič o tem pred pogovorom na Občini Metlika ni želela govoriti – ne bi zmoglo.
Od pekov ni dovolj
"Certificirani proizvajalci prodamo premalo pogač, da bi lahko vzdrževali sistem. Izvirni greh projekta je, da ni organizirane prodaje na terenu. Pogača se največ proizvaja na turističnih kmetijah in v gostilnah, kjer jo ponujamo kot jed dobrodošlice," nam je povedala Andreja Veselič Drakulič iz Gostišča Veselič.
Od vsake prodane pogače, dodaja, društvu nakažejo 50 centov, a količine so premajhne, da bi se lahko nabralo dovolj.
