V SNS so prepričani, da vlada in vladne stranke posredno prek medijev grozijo Slovenkam in Slovencem, da bodo v primeru nesprejetja pokojninske reforme ljudem oteženi pogoji za pridobitev potrošniških kreditov, ki naj bi bili težje dosegljivi in dražji.
poslanska skupina SNSOčitno smo prešli v fazo, ko vladi RS ostaja le še argument moči in ne moč argumentov.
"Takšne grožnje so še ena črna pika na vladno politiko", ki bi po njihovem mnenju morala prepričati ljudi o pozitivnih plateh pokojninske reforme. Opozarjajo, da kreditiranje prebivalstva nima nikakršne neposredne zveze s sprejemom pokojninske zakonodaje, "saj je dostopnost kreditov in cena kreditov predmet politike poslovanja bank".
SNS-ovi poslanci ocenjujejo, da sta "vlada RS in njen politični konglomerat" na najnižji točki svojega delovanja, "ker se poslužujeta groženj za dosego svojih ciljev".
SDS: Pritisk povzročila vlada
Da gre za ocene brez ustreznih podlag, so prepričani tudi v SDS. Od vlade pričakujejo, da bo za vse spremembe prikazala natančne izračune, ki bodo vsebinsko obrazloženi. V SDS dvomijo v izračune, korektnost in strokovnost podatkov. Podatke o 300 milijonih evrov stroškov označujejo za primitivno politično propagando, s katero se poskuša ustrahovati ljudi.
SDSGlavna razloga za propad pokojninske reforme sta ošaben in aroganten odnos vlade do tistih, ki so predlagali izboljšave besedila pokojninskega zakona, ter avtokratsko delovanje vlade, saj je pokojninsko reformo sprejela brez soglasja socialnih partnerjev in brez soglasja koalicije.
Ugotavljajo, da je pritisk na pokojninsko blagajno povzročila vlada. Ljudje so namreč izkoristili vse možnosti za odhod v pokoj. Samo lani se je število starostnih upokojencev povečalo za 15 tisoč, kar je tretjino več kot običajno. Na katastrofalno stanje pokojninske blagajne vpliva tudi povečano število brezposelnih.
"Ugotavljamo, da je zaradi neustrezne finančne, gospodarske in socialne politike vlade Boruta Pahorja prišlo do zmanjševanja prispevkov zaposlenih, povečevanja obveznosti države za nezaposlene in povečanja obveznosti za pokojnine, nakazane v bivše republike SFRJ. Predvsem nadpovprečno rastejo odhodki za starostne pokojnine, ki bi bili bistveno manjši, če se ljudje ne bi upokojevali zaradi destruktivnih, pesimističnih in na strahu temelječih vladnih napovedi," pišejo v SDS.
"Brez reforme nas čaka Grčija"
Nasprotnega mnenja pa so v opozicijski SLS, kjer pokojninsko reformo razumejo kot vprašanje prihodnjega razvoja naše države. Navedbe ministra Svetlika ne razumejo kot zastraševanje, pač pa v več točkah kot realnost. V SLS poudarjajo, da bi nekatere rešitve lahko bile boljše, a so popravki možni tudi v prihodnje.
Se pa v poslanski skupini s Svetlikom ne strinjajo glede zniževanja plač v javnem sektorju. "Že več kot dve leti ponavljamo, da je treba generalno varčevati na vseh področjih porabe javnega sektorja in določiti natančen varčevalni načrt," poudarjajo v SLS.
Opozarjajo, da mora Slovenija sprejeti še hitre in mnoge druge nujne ukrepe, s katerimi je aktualna vladna koalicija tako ali tako predolgo zavlačevala in odlašala, kar je še dodatno poslabšalo okoliščine. "SLS se zato pridružuje mnenju uglednih ekonomistov, ki poudarjajo, da moramo hočeš nočeš sprejeti strukturne reforme, začenši s pokojninsko. V nasprotnem primeru grški, irski ali portugalski scenariji ne bodo več tako daleč, kot se zdi, k reformam pa nas bodo prisilili tisti, ki nam bodo takrat situacijo pomagali reševati, in na to ne bomo imeli več nobenega vpliva," zaključujejo.
Posegi tudi v socialne transferje?
Izračuni glede neposrednih stroškov, ki sledijo padcu pokojninske reforme in jih bo treba z varčevanji nadomestiti, pa gredo po Svetlikovih besedah od 300 milijonov evrov navzgor. Tudi pravosodni minister Aleš Zalar je pred posvetom vlade dejal, da "bomo morali verjetno zelo resno poseči tudi v socialne transferje". Po besedah ministra za zdravje Dorijana Marušiča pa v zdravstvu varčevalni ukrepi ne bi bili potrebni in ne bi bilo treba zmanjšati dostopnosti do zdravstvenih storitev.
"Dokončno se je potrdila teza, da minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik postaja minister za zastraševanje ljudi," pa se je na ministrove navedbe, da bi neposredni stroški padca pokojninske reforme presegali 300 milijonov evrov, odzval sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Milan Utroša.
