Javno vprašanje predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka, ali je bogat, je sprožilo ostro polemiko z Inštitutom 8. marec. Ta je opozoril na njegovo visoko letno plačilo in družinsko posestvo v Halozah, Brodnjak pa jim je očital zavajajoče prikazovanje premoženja njegove družine. Spor se je nato zaostril še zaradi kmetijskih subvencij, ki jih je prejela njegova družina, in različnih pogledov na vlogo države ter napovedani interventni zakon.
V posnetku spodaj si lahko ogledate Brodnjakov govor na Festivalu podjetništva, po katerem se je nanj vsul val kritik.
Inštitut 8. marec je v svoji objavi na družbenem omrežju Facebook odgovoril na Brodnjakovo javno spraševanje, ali je bogat, s pritrdilnim odgovorom. Pri tem je izpostavil podatek o njegovem letnem plačilu, ki naj bi z bonusi znašalo 1.797.887 evrov. Za ponazoritev so zapisali, da bi moral človek z minimalno plačo za enak znesek delati kar 117 let.
Pozornost so namenili tudi družinskemu posestvu v Halozah. Ob objavi fotografije vinograda so zapisali, da gre za približno 200.000 kvadratnih metrov površin oziroma velikost okoli 28 nogometnih igrišč. Obenem so napovedali, da bodo na referendumu 6. decembra glasovali proti interventnemu zakonu.
Brodnjak: V lasti imamo štiri hektarje, preostalo je državno
Brodnjak se je na objavo odzval z obsežnim zapisom, v katerem je Inštitutu očital napačno sklepanje o lastništvu zemljišč in zavajajoče predstavljanje družinskega premoženja. Pojasnil je, da imata z bratom v lasti štiri hektarje zemljišč, preostale površine pa so v lasti Republike Slovenije in jih družina najema oziroma obdeluje. Ob tem je poudaril, da družina v Haloze vlaga veliko dela, časa in denarja, saj želi ohraniti eno najlepših vinogradniških leg v Sloveniji.
"Moji mati, oče in brat namreč vsak dan od zgodnjega jutra do poznega večera obdelujejo te na videz pravljične terase, da ena od najlepših in najkakovostnejših vinogradniških leg v svetovnem merilu ne propade," je zapisal.
Posebej je opisal tudi zgodovino objekta, znanega kot Veseličeva zidanica oziroma Regentušak. Gre za spomeniško zaščiten objekt iz začetka 19. stoletja, ki hrani veliko stiskalnico iz leta 1869, samostojen spomenik nesnovne kulturne dediščine. Po Brodnjakovih besedah je objekt pred približno petnajstimi leti kupil njegov oče, potem ko ga je družina Veselič pridobila nazaj v denacionalizacijskem postopku. Takrat je bil objekt v zelo slabem stanju, starša pa sta v njegovo statično sanacijo vložila življenjske prihranke.
Brodnjak je poudaril, da objekt danes potrebuje še ogromno vlaganj in da njegova vrednost nikakor ne odraža predstave o razkošnem premoženju, ki naj bi jo ustvarjala objava Inštituta. "S soprogo in bratom smo prodali vse nepremično premoženje v Ljubljani in ga vložili v Haloze," je še pojasnil.
Ob tem je napovedal pravne korake. Kot je zapisal, se bo njegov brat, ki je 50-odstotni lastnik posestva na fotografiji, na Inštitut 8. marec obrnil prek odvetniške pisarne zaradi zaščite svojega dobrega imena.
Inštitut 8. marec: Brodnjak je izpustil 876.915 evrov kmetijskih subvencij
Inštitut 8. marec je na Brodnjakov odziv odgovoril z novo objavo. Tokrat je v ospredje postavil kmetijske subvencije, ki naj bi jih prejela njegova družina. Po navedbah Inštituta so te v letih 2024 in 2025 skupaj znašale 876.915,54 evra.
Ob tem so poudarili, da samega prejemanja subvencij niti njihove višine ne problematizirajo. Očitek je usmerjen predvsem v to, da Brodnjak v svojem odzivu ni omenil državne finančne podpore, ki jo prejema njegova družina, čeprav je v zapisu izpostavljal, koliko družina vlaga v Haloze in kako pomembno je, da država ne ovira ustvarjalnih in delovnih ljudi. "Problematično je, da zamolči, da so kmetijske subvencije in vlaganje v razvoj podeželja pomembna vloga države. In zamolči, kako država pomaga njemu in njegovi družini," so zapisali.
Brodnjak zakon podpira, Inštitut 8. marec mu nasprotuje
Spor se vseskozi vrti okrog interventnega zakona, o katerem bomo kmalu glasovali na referendumu - Inštitut 8. marec mu nasprotuje, Brodnjak pa ga podpira. Po navedbah Inštituta bi zakon neto plače zvišal predvsem najbolje plačanim posameznikom, ki mesečno zaslužijo več kot 7.500 evrov. Koristi naj bi imelo približno 13.000 najbolje plačanih v državi, med njimi tudi Brodnjak.
Inštitut ocenjuje, da bi ukrep javno blagajno, vključno z zdravstveno in pokojninsko, stal 265 milijonov evrov. Opozarjajo tudi na 1,2 milijarde evrov veliko finančno luknjo, ki naj bi nastala zaradi zakona, ter na posledice za sisteme kolektivne solidarnosti. Po njihovem prepričanju gre za prenos javnega denarja k najbogatejšim, zaradi česar bi bilo manj sredstev za javne storitve in socialno varnost.
Brodnjak na drugi strani zagovarja razbremenitev vseh osebnih prejemkov in meni, da delo ne sme biti kaznovano, temveč nagrajeno. Ob tem je zapisal, da podpira obdavčitev vsega premoženja, od javnih storitev pa pričakuje večjo učinkovitost in odgovornost. Izpostavil je tudi svoje odnose s sindikatom in svetom delavcev v NLB ter napovedal, da bi lahko ob dovolj premišljenem ravnanju nosilcev oblasti država vrnila celo več kot pomoč, ki so jo prejele banke.