Z ministrstva za zdravje so konec tedna sporočili, da pripravljajo novelo zakona o nalezljivih boleznih, v katerem bodo med drugim uredili tudi področje obveznih cepljenj na način, ki bo zagotavljal dovolj visok delež cepljenih, da bo nudil kolektivno zaščito. Tako novelo zakona ministrstvo za zdravje sicer napoveduje že od leta 2013.
Na ministrstvu za zdravje rokov nimajo
Vendar se na ministrstvu, ki ga vodi Aleš Šabeder, do rešitev še niso dokopali. Odgovoriti ne znajo niti na vprašanje, kdaj predvidoma bo novela zakona predstavljena koaliciji, kdaj se bo začela javna razprava ter na kak način bo potekala. "Točne časovnice vam v tem trenutku še ne moremo podati, saj je le-ta odvisna tudi od tega, kdaj bo delo končala delovna skupina, ki pripravlja spremembe zakona. Načrtuje se, da bo javna obravnava predvidoma v prvih tednih leta 2020," sporočajo z MZ.
Kot v že dveh mandatih doslej, je za prenovo zakona ministrstvo imenovalo delovno skupino. Kdo so člani delovne skupine in s kom se posvetujejo, na ministrstvu za zdravje javnosti nočejo razkriti.
Propadli predlog 1: Starši necepljenih otrok naj plačajo zdravljenje
Ministrstvo za zdravje je v zadnjih letih pripravilo dva predloga s katerima naj bi zajezili upadanje števila precepljenih otrok. Oba sta neslavno propadla.
Spomnimo, ministrstvo za zdravje je v začetku leta 2017 pod vodstvom ministrice Milojke Kolar Celarc predlagalo, da starši necepljenih otrok v primeru, ko otrok zboli za katero od bolezni proti kateri bi moral biti cepljen, stroške zdravljenja krijejo sami. Predlog so ostro kritizirali tudi v strokovni javnosti, ministrstvo pa je predlog nato brez dodatnih pojasnil tri mesece kasneje umaknilo.
Propadli predlog 2: Starši necepljenih otrok ne morejo vpisati v vrtec
Leto kasneje so poslanci vladajoče SMC, s podporo poslancev Desus in poslanke SAB, v parlamentarni postopek vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, v katerih so predlagali ukrepe zoper starše, ki otrok ne cepijo pa za to ni upravičenega zdravstvenega razloga. Da bi dvignili precepljenost, so tako med drugim predlagali, da otrok, ki niso cepljeni pa za to ne obstaja zdravstvena indikacija, ne bi mogli vpisati v javni vrtec. Tudi ta predlog zaradi obstrukcije poslancev ni bil sprejet.
Za starše necepljenih otrok visoke denarne kazni?
Kakšne ukrepe pripravljajo tokrat, na ministrstvu še ne razkrivajo, zato gre mnogo ugibanj v smeri, ali bo ministrstvo posnemalo ukrep, ki ga je uvedla Nemčija kjer bo za sprejem otrok v šolo in vrtec od 1. marca prihodnje leto obvezno cepljenje proti ošpicam. Za tiste, ki nove zakonodaje ne bodo spoštovali, so predvidene denarne kazni do 2500 evrov.
"Sem proti vsakršni prepovedi in grožnji, menim, da je veliko boljši princip korenčka in palice," pravi Borut Štrukelj iz Fakultete za medicino. "Starši se lahko odločijo, ali bodo otroka cepili ali ne, vendar naj za svojo odločitev sprejmejo popolno odgovornost. Necepljenega otroka tako naj ne bo mogoče vpisati v javni vrtec ali šolo. Naj jih vpišejo v zasebni vrtec, šolo ali jih šolajo doma," predlaga Štrukelj.
Korenček in palica
Podobno meni Marko Vudrag z Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. "Najboljši sistem glede cepljenja imajo v ZDA, če se ne cepiš, nimaš privilegijev. Da bi se ljudje odločali za cepljenje, ne moreš doseči z represijo pač pa s tem, da ljudje ne morejo dobiti nečesa drugega, pomembnejšega." V ZDA je cepljenje proti otroškim boleznim prostovoljno, vendar pa morajo starši za vpis otroka v vrtec prinesti dokazilo o opravljenih cepljenih.
"Ob visokih denarnih kaznih bi necepilci iskali stranpoti"
Vudrag, ki je nedavno zagovarjal prosto izbiro glede cepljenja, zdaj meni, da s prostovoljnim cepljenjem v Sloveniji ne bi dosegli zadostnega odstotka precepljenih otrok, saj v družbi v kateri živimo, številni nimajo občutka odgovornosti do drugih.
"Represivni ukrep, kot so visoke denarne kazni, prepričanih necepilcev ne bi prisili v to, da cepijo svoje otroke pač pa bi iskali vedno druge načine in poti, da bi se cepljenju izognili," je prepričan Vudrag.
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v kateri so želeli opredeliti razloge nasprotnikov cepljenja je pokazala, da v cepljenje zaupa le 47 odstotkov mater. Presenetljivo visok, 34-odstoten, pa je delež oseb, ki so glede zaupanja v cepljenje neopredeljene. Kljub temu velika večina staršev v Sloveniji še vedno cepi svoje otroke, saj znaša precepljenost proti nalezljivim boleznim v obveznem programu cepljenja več kot 90 odstotkov.
Število cepljenih ne upada
V lanskem letu se je po podatkih NIJZ cepljenje izvajalo v večjem obsegu kot leto prej. V primerjavi z letom 2017 je bilo več oseb cepljenih proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (s 3-valentnim cepivom), klopnemu meningoencefalitisu, noricam, ošpicam, mumpsu in rdečkam (s 3-valentnim cepivom), tifusu, rumeni mrzlici, hepatitisu A, okužbam s humanimi papilomavirusi in okužbami z rotavirusi.
Enako kot pri holesterolu (je bil clanek v dnevniku, kako so cel svet zavajali s selektivnim poročanjem) se dogaja s cepivi. Ko se naredi raziskava ki potrdi da so cepiva neucinkovita ali nevarna se jo pač pomete pod preprogo, prepove… ...prikaži več objavo ali ignorira. Zavajanja s strani farmacije je še in še in samo nevednež bo slepo zagovarjal cepiva. Kdor si je karkoli prebral, raziskal, prebral strokovne članke, pogledal sestavo itd, ne more slepo trditi da je tu vse v redu. Prisila ni nikoli dobra izbira
Še vedno ne razumem, zakaj se cepljeni bojite necepljenih?! Pa ne mi o nebulozah, da moramo zaščititi najranljivejše! Naše zdravstvo pocepi vse! Še najraje pa ranljive - je težje dokazati, da jih je pobralo ravno zaradi cepljenja (cekinčki pa cingljajo po žepkih).
V kolikor človeku enkrat narediš škodo s cepivom, bo človek raje umrl kakor pa se cepil. Necepljenje narašča zato, ker je toliko pocepivnih posledic. Zdej pa mene zanima, kako misli država prisiliti ljudi z že povzročeno škodo na zdravju, da… ...prikaži več se bodo še naprej cepli? Tako kot v kocentracijskih taboriščih? Cepi se ali pa v plinsko komoro? Ker dejansko ko človeku s cepljenjem odvzameš zdravje, mu ne preostane nič drugega alternativnega kot smrt. Cepljeni pa v jok in na drevo, tako kot tale mph.