“Trenutno je največje povpraševanje v gostinstvu, po profilih, kot so kuhar, natakar, kuhinjski in natakarski pomočnik, povprašujejo pa še po prodajalcih, sobaricah in čistilkah,” trenutne razmere na trgu dela povzema Jožica Rutar Brozina, direktorica območne službe Zavoda za zaposlovanje RS.
Za Obalno-kraško regijo je sicer značilno, da ima v primerjavi s slovenskim povprečjem nižjo stopnjo brezposelnosti. Prednost pred drugimi regijami ji dajeta tako obmejna (v Italiji dela kar okoli šest tisoč ljudi) kot obmorska lega, ki omogoča razvoj turistične dejavnosti.
Največji zaposlovalci
Med največjimi zaposlovalci v regiji je po podatkih zavoda družba Istrabenz Turizem. “Gostinski profili so v Sloveniji tradicionalno kadri, ki jih primanjkuje, zato smo nekatere morali poiskati celo v Italiji in Srbiji. Sezonsko se število naših zaposlenih ne spreminja, saj delamo vse leto, stalnemu kadru se poleti pridruži le do 20 študentov,” razlaga Janez Jager iz Istrabenz Turizma.
Statistika. Obalno-kraška statistična regija je ob osrednjeslovenski edina, ki ima več delovnih mest kot zaposlenih delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov). Zavod za zaposlovanje podatkov o delovnih migracijah nima in tako ni znano, kdo hodi delat na Obalo in od kod. Od tujcev je po podatkih statističnega urada dnevnih migrantov (1.770) največ iz Hrvaške. Ob koncu leta 2010 je bilo sicer v Sloveniji zaposlenih okoli 2.300 tujih dnevnih migrantov.
Tudi v Cimosu, ki je z Luko Koper in Intereuropo prav tako uvrščen na seznam največjih zaposlovalcev, se spoprijemajo s pomanjkanjem kadrov. “V Cimosu imamo stalno potrebo po zaposlitvi novih sodelavcev s tehniško izobrazbo, kot so orodjar, rezkalec, strugar, varilec, strojni tehnik, mehatronik, inženir strojništva – tehnolog, konstruktor, mehatronik, metalurg in informatik (na vseh ravneh izobraževanja). Navedenih profilov primanjkuje. Poleg tega trenutno iščemo diplomante ekonomije,” so nam razkrili v njihovi kadrovski službi.
Izobraženi, a brez službe
Med visokoizobraženimi so po podatkih zavoda zelo iskani tudi kadri s področja računalništva in zdravstva, najbolj seveda zdravniki. “Med ljudmi, ki bodo v prihodnosti imeli težave pri zaposlovanju, so tisti, ki so končali srednješolsko izobraževanje, na primer ekonomski tehniki in gimnazijski maturanti. Med brezposelnimi z visoko izobrazbo je največ ekonomistov, inženirjev prometa, prav tako težko najdejo zaposlitev kadri z visoko izobrazbo s področja družboslovja,” nam je še povedala Rutar Brozinova.
