Po pravilniku o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev se te cene enkrat letno, in sicer 1. marca, usklajujejo po posameznih elementih, ki so stroški dela in stroški materiala in storitev. Stroški dela se usklajujejo glede na spremembe kolektivnih pogodb, drugih predpisov za določanje plač na državni ravni in zakona o prispevkih za socialno varnost. Stroški materiala in storitev pa se usklajujejo glede na letni indeks cen življenjskih potrebščin. Letne rasti stroškov dela ter stroškov materiala in storitev najkasneje do 15. februarja v letu objavi minister, pristojen za socialno varstvo.
Hkrati pa pravilnik določa, da lahko izvajalec uskladi ceno tudi, če bi imela rast omenjenih stroškov v obdobju po zadnji uskladitvi vpliv na povečanje cene za več kot tri odstotke. Prav tako bi ceno lahko uskladil v primeru, ko se stroški dela po zadnji uskladitvi spremenijo za več kot 1,5 odstotka.
Zadnje usklajevanje je bilo jeseni
Ministrstvo za solidarno prihodnost je zaradi rasti stroškov pri storitvi, zlasti stroškov za energente in prehrano, zadnjo uskladitev, ki pa je bila izredna, odobrilo oktobra lani. V skladu z njo so se cene oskrbe I, pri kateri je potrebne najmanj osebne pomoči, v standardni dvoposteljni sobi novembra v povprečju uskladile za 1,7 odstotka, so navedli za STA.
Cene je uskladilo približno 45 izvajalcev, ki so v prvem polletju leta 2023 s storitvijo ustvarili izgubo oziroma so glede na oceno prihodkov in odhodkov do konca leta 2023 pričakovali izgubo, so potrdili.
Nekateri domovi po jesenski izredni še v marčevsko redno uskladitev
Nekateri domovi, ki so jeseni izvedli izredno uskladitev, že napovedujejo tudi redno usklajevanje s 1. marcem. Dom upokojencev Vrhnika se bo vsekakor odločil zanj, je za STA napovedala direktorica doma Milena Končina. Vzrok za to so po njenem pojasnilu visoka rast materialnih stroškov in druge napovedane podražitve.
Kot vzroka za njihovo oktobrsko izredno uskladitev pa je izpostavila visoko inflacijo in višje stroške dela. Nova cena, višja za 8,8 odstotka, je začela veljati s 6. oktobrom. Kot je razvidno iz podatkov na spletni strani doma, cena oskrbe I v dvoposteljni sobi tako znaša 25,09 evra na dan.
Dom starejših Hrastnik bo prav tako najbrž moral s 1. marcem uskladiti ceno oskrbe, je za STA priznal v. d. direktorja Borut Vidmar. Tako kot vrhniški dom pa so tudi oni povišali ceno že jeseni, in sicer za 5,3 odstotka. Glede na to od 1. novembra za standardno storitev oskrbe I v dvoposteljni sobi velja nova cena 26,61 evra na dan.
Nekateri domovi so izredno usklajevali že poleti
Nekateri domovi so morali v izredno usklajevanje že lani poleti. Interventni zakon, ki je izvajalcem zagotovil sredstva za sofinanciranje dodatnih stroškov dela, nastalih denimo zaradi sprememb kolektivnih pogodb, je namreč konec junija prenehal veljati, je za STA spomnil sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.
Izvajalci so bili zato v juliju oziroma avgustu po njegovih besedah primorani izvesti izredno uskladitev, ki pa jo je ministrstvo omejilo na višino od štirih do šestih odstotkov. Domovi, v katerih ta izredna uskladitev ni zadoščala, so ministrstvo zaprosili za odobritev naslednje izredne uskladitve jeseni, je dodal.
Med tistimi, ki so zvišali cene poleti, je bil dom starejših občanov Fužine v Ljubljani. Nove cene, višje za 5,8 odstotka, so začele veljati s 1. julijem. Jeseni, ko se je odprla možnost za novo izredno usklajevanje, pa cen niso spreminjali, je za STA povedal direktor doma Jaka Bizjak.
Tudi Dom Danice Vogrinec Maribor jeseni ni spreminjal cen. "Ne glede na možnost uskladitve v skladu z metodologijo za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev teh nismo spremenili oziroma povišali, saj smo se zavedali, da je dvig cen oskrbe pred korekcijo pokojnin nesprejemljiva rešitev," je za STA poudaril direktor Marko Slavič.
V enoti doma Pobrežje cena oskrbe I v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij od 10. avgusta dnevno znaša 23,65 evra, z lastnimi sanitarijami 24,83 evra, z lastno kopalnico pa 26,02 evra, je razvidno iz podatkov na spletni strani doma.
Dolgotrajno oskrbo, tudi pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, sicer sistemsko ureja zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati 1. januarja. Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji se bo v skladu z njim začela izvajati 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za namestitev, medtem ko bo celoten obseg socialno-varstvenih storitev pokrila solidarnostna blagajna.
Ja, kaj pa druga pričakujete, če se pa nenehno dviguje minimalna plača. Potem pa je logično, da se dvigujejo tudi cene storitev. Tako, da potem od dviga minimalne plače ljudje nimajo kaj veliko. Če bi pa šli rajši v razbremenitev… ...prikaži več plač, bi pa dejansko nekaj imeli. Večji bruto ne pomaga toliko, kot pa večji neto.
Če bo šlo tako naprej, ne bo dolgo ko bomo na istem kot so bili starostniki v Avstro-Ogrski monarhiji in kraljevini Jugoslaviji. Za tiste bolj premožne bodo modernejši komfortni DSOji, za upokojence srednega sloja in reveže, ki ne bodo mogli… ...prikaži več več skrbet zase in ne bodo imeli zadostnega premoženja ali premožnih potomcev, pa se bodo tisti nižje rangirani DSOji začeli preoblikovati v tako imenovane hiralnice... Ravno toliko, da ne boš mogel ne živet, ne crknit!
Po vsem tem, kar verjetno sledi..... ta ideja o legalizaciji evtanazije sploh ni nora..... Raje šus, kot da dobesedno crkuješ v neki hiralnici....pa še to na plečih svojih otrok.....