Na Mestni občini Novo mesto bodo, kot smo izvedeli neuradno, v petek ob 12. uri z grškim podjetjem Helector S. A. in ljubljanskim Rikom podpisali 25 milijonov evrov težko pogodbo za gradnjo druge faze Ceroda (centra za ravnanje z odpadki), s čimer pa preostale občine družbenice Ceroda niso seznanjene.
Želijo le denar
"O podpisu ne vemo nič. To, da nas že ves čas postavljajo pred izvršena dejstva, je tudi razlog za nezaupanje Posavja do Ceroda," nam je povedal Miran Stanko, župan Občine Krško, ki naj bi za Cerod II prispevala 700 tisoč evrov. "Za novomeško občino in Cerod smo dobri samo takrat, ko je treba dati denar, s katerim kupujemo mačka v žaklju, saj nas o projektu ne obveščajo," je dodal. Kot smo izvedeli od Polone Kambič, županje Semiča, tudi belokranjskih občin s podpisom pogodbe niso seznanili.
Lahko bi ceneje
Posavske občine so ob pripravah na Cerod II opozarjale, da je projekt predimenzioniran in da bi se ga dalo izvesti bistveno ceneje. Na podlagi izkušenj z gradnjo sortirnice v Krškem so prepričani, da bi lahko Cerod II zgradili s 13 milijoni evrov.
Belokranjski županji in župan so se zato zbali, da nameravajo Posavci od projekta odstopiti, kar bi pomenilo podražitev za preostale občine. "Ne iz Ceroda ne od projekta Cerod II ne nameravamo odstopiti, želimo le doseči razumnejši projekt, da občanov ne bi bremenili s stroški," je poudaril Stanko.
