Čistijo tudi težke kovine

"V Sloveniji je zdaj že okoli 65 rastlinskih čistilnih naprav in zaradi evropskih sredstev se pospešeno gradijo," pojasnjuje Ana Volk Korže, strokovnjakinja s področja varstva narave in okolja, ob odprtju prve učne rastlinske čistilne naprave pri nas v Modražah pri Poljčanah. V Nemčiji, Avstriji in Italiji je ta metodologija čiščenja odpadnih voda ustaljena že 40 let.

"Do zdaj smo dajali prednost velikim sistemom, zdaj pa se kažejo kot izjemno dobra rešitev za podeželje, kjer ni denarja, da bi gospodinjstva vezali na velike sisteme," pravi Volk Koržetova in pojasnjuje, da je rešitev primerna za manjša naselja. "V Italiji imajo rastlinsko čistilno napravo tudi za 24 tisoč ljudi, a gre za ruralno območje, za mesta bi bile take čistilne naprave predrage zaradi velikih cen zemljišč."

Celotni stroški izgradnje čistilne naprave v Modražah, ki bo odpadne vode čistila za 30 ljudi, so znašali 24 tisoč evrov. "Deset let ne bo nobenih stroškov," pojasnjuje Volk Koržetova in dodaja, da bo potem treba očistiti greznični sistem, medtem ko sam sistem gred deluje 30 do 40 let.

Prednost rastlinskih čistilnih naprav je po besedah Koržetove predvsem v tem, da so kanali, ki povežejo hišo do točke, kjer se odpadne vode čistijo, bistveno krajši kot pri klasični kanalizaciji. "Voda teče 25 centimetrov pod zemljo, zato nič ne smrdi in nič ne vidimo," pojasnjuje. Poleg tega, za razliko od bioloških čistilnih naprav, ki ne opravljajo kemičnega čiščenja, čiščenje tu poteka fizikalno, biološko in kemično. "Rastlinske čistilne naprave lahko očistijo tudi težke kovine, svinec in cink."

Modraže so učni objekt, namenjen šolarjem in študentom, pa tudi morebitnim investitorjem. "Zgrajene so tako, da lahko na treh mestih, na primarni, sekundarni in terciarni gredi vodo vzamemo kot vzorec, tako da lahko vsak dobi neposredno izkušnjo o delovanju sistema," zaključuje Volk Koržetova.