Devetintridesetletni Novomeščan Jože Pirh mlajši, ki se je rodil s cerebralno paralizo in moral prestati 20 operacij, da lahko hodi in govori razmeroma razločno, je mamo izgubil pri šestnajstih, očeta pa zadnjič videl pred dobrimi osmimi leti.
Našli le okrvavljen avto
V torek, 9. maja 2017, se je takrat 60-letni Jože Pirh, po poklicu slikopleskar, pripeljal v okolico Kostanjevice na Krki do hiše bivše partnerice, ki ga je z njunimi štirimi otroki zaradi groženj zapustila dve leti prej. Ravno se je odpravljala v službo, ko je ustrelil skozi steklo vhodnih vrat in jo za las zgrešil. Potem se je z avtom odpeljal v neznano, sadov niso obrodile niti večkratne iskalne akcije, v katerih so sodelovali policisti, gasilci, jamarji, potapljači in lovci. Šele julija so nad Vrbjem našli njegovega renaulta scenica s krvavim sedežem.
Pirh mlajši se tistega obdobja spominja, kot bi bilo včeraj: "K meni, takrat sem stanoval še na Šmihelski cesti, je prišel v nedeljo. Pomenkovala sva se, kako si bova stala ob strani. Naslednji dan mi je dejal, da mora v torek ob pol petih zjutraj v Kočevje dokončat nek posel. Ob sedmih so bili pri meni že specialci, opoldne pa sem izvedel, kaj se je zgodilo."
Še vedno je moj oče
Očetovega dejanja nikakor ne odobrava: "Seveda ni prav, kar je storil, me pa moti, da je na Interpolovi rdeči tiralici, v družbi najhujših kriminalcev, preprodajalcev z drogo, morilcev. Imel je žuto minuto in naredil veliko neumnost, ni pa nikogar ubil. Še vedno je moj oče in ga pogrešam. Vsakega 9. maja, na obletnico, me zvije."
Neprestano se sprašuje o njegovi usodi. "Čutim, da je še živ. Če bi bil mrtev, bi že kaj našli, vsaj del okostja, in bi ga lahko pokopal. Žre me, da ne vem, kaj je z njim. Kot bi mi v odprto rano ves čas sipali sol. Ati, zato te prosim, če si še živ in bereš ta članek, se predaj policiji. Da bo zgodba zaključena."
O očetovi bivši partnerici noče govoriti, "en mesec je mlajša od mene, nisva pa imela stikov". Poleg tega ima v življenju, ki mu nikdar ni bilo postlano z rožicami, še druge težave.
Polovice kupnine ni nikoli prejel
"Starši so se ločili po 22 letih zakona in v hiši na Ratežu sem ostal z mamo, ki je leta 2003 umrla za rakom na pljučih," nam pojasni. Hišo so prodali, on pa je postal solastnik stanovanja v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu.
Skuter mu je podarila prijazna družina.
Svoje polovice kupnine ni nikoli prejel, zakaj, so nam že pred časom razložili na Mestni občini Novo mesto: "MO Novo mesto je Jožetu Pirhu po zakonu o socialnem varstvu osem let financirala storitev institucionalnega varstva oziroma stroškov oskrbe v VDC Novo mesto, skupno je za to namenila skoraj 40.000 evrov. Ob prodaji stanovanja je prišlo do poplačila obveznosti do občine v vrednosti dolga, saj je bil delni lastnik tudi Jože Pirh. Ko je do prodaje prišlo, tako ni bilo mogoče odpisati občinske terjatve, ki je bila glede na zakonodajo avtomatsko poravnana." V pravnih postopkih po njihovem zatrjevanju niso našli načina, da bi se lahko v reševanje aktivneje vključili.
Davek mora vseeno plačati
Sledil pa je nov udarec. Na Jožeta mlajšega se je obesila finančna uprava, ki zahteva od njega skoraj 1600 evrov davka zavoljo prodaje nepremičnine, od katere ni prejel niti evra. "Od kje naj vzamem denar pri svojih skromnih prejemkih? Skušal mi je pomagati občinski svetnik Silvo Mesojedec, pa ni bilo nič od tega. Prosil bom za obročno odplačevanje."
Mesojedec je dal takrat na občinskem svetu pobudo, da bi se svetniki odpovedali sejnini. "Ali pa dvema," nam je povedal včeraj. "Ampak moj predlog ni bil upoštevan. Župan Gregor Macedoni bolj pomaga Romom, kot pa invalidnemu občanu."
Zavedajte se pomena zdravega telesa
Jože mlajši vsem težavam navkljub ohranja dobro voljo. Navija za Ferrari in predvsem Košarkarski klub Krka, ki ima letos novo ekipo: "Upam, da v ligi ABA pridemo dlje." Poletje preživlja v družbi številnih prijateljev, ki so mu pred dobrim mesecem, 7. julija, tudi čestitali za rojstni dan. "Velike zabave ni bilo, bo pa prihodnje leto, ko jih bom dopolnil 40," se nasmehne in pogovor zaključi s tem pozivom: "Borim se že vse življenje in ne bom obupal, četudi čezme zapelje 20-tonski tovornjak. To velja za vse: zavedajte se pomena zdravega telesa in nikdar ne vrzite puške v koruzo. Kakršne koli so prepreke, z vztrajanjem jih boste preskočili."
dezurni@styria-media.si
če človek nima nič, mu ne morejo nič vzeti, zato se naj ne sekira !
In po kratkem postopku dajo lopova cigana v dom ostarelih, za džabe, prej je pa grozil zaposlenim v Soči.
To, da se na Dolenjskem, pa tudi drugje bolj pomaga ciganom kot pa domačinom, to se vidi. Nekaj mesecev nazaj, peljem se NM-Mirna peč. Asfalt, javna razsvetljava, neki prostori, odpad.Pa se peljem po stari cesti naprej v pogorje čez teden… ...prikaži več dni.Pospravljeno, tudi asfalt, pa domačini pravijo da so ga sami plačali. Javnih luči, teh ni. Pa omenijo ''EU sredstva''. Naježim se. Čigava? To so moja, naša, ki jih nevoljeni šenkujejo brezdelnežem, nevladnikom, ciganom. In starček, 3 leta čaka DSO, pa cigo?