Bombe naj bi v Iraku podstavljal ljubljanski kuhar

V nadaljevanju preberite:

• Rašid Aziz trdi, da nikoli ni rokoval z orožjem.
• Razkrinkale naj bi ga fotografije in seznam izplačil, ki naj bi jih dobil od Islamske države.
• Na sojenju zaslišali tudi dva agenta FBI.

Vlada je aprila lani odločila, da pripadniki Slovenske vojske nepreklicno končujejo sodelovanje v mednarodni vojaški misiji v Iraku, usmerjeni v boj proti Islamski državi (Isis), in tri mesece kasneje, v začetku julija, sta se domov vrnila še zadnja inštruktorja. Toda Slovenija s tem ni zaključila z Islamsko državo, saj se je skoraj istočasno, 7. julija, v Ljubljani začelo sojenje njenemu domnevnemu borcu Rašidu Azizu, obtoženemu terorizma. Grozi mu do osem let zapora.

Rašid Aziz z zagovornikom Žigo Podobnikom Anže Petkovšek

Prstni odtisi na eksplozivni napravi

Tožilstvo mu očita, da je najmanj od 9. aprila do 20 decembra 2016 kot član divizije Dat Al Savari deloval v iraški provinci Salah ad Din. Dejaven naj bi v podenotah, usposobljenih, med drugim, za izvidništvo in podtikanje improviziranih eksplozivnih naprav.

Obtožnica temelji na dokazih, ki jih je zoper njega zbral ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI), prepričan, da je bil terorist že v v obdobju 2005 - 2008, kar naj bi dokazovali njegovi prstni odtisi, ki so jih našli na neeksplodiranem eksplozivnem sredstvu. Pregon za ta primer je sicer že zastaral.

Izgubil osebno izkaznico

Triinštiridesetletni Aziz ves čas trdi, da so ti dokazi ponarejeni, in da ni bil nikoli v vojski. Kot je opisal svojo življenjsko zgodbo, je kuhar in frizer, "končal sem tudi ekonomsko fakulteto, nato pa ostal doma na kmetiji. Bili smo zelo bogata družina, imeli več hiš." Njegov brat naj bi bil celo zadolžen za varovanje predsednika Sadama Huseina.

Potem ko so jim zasegli premoženje in ubili devet družinskih članov, tudi očeta - "V Iraku imam težave s šiiti in suniti" - sta s sestro leta 2008  odšla v Grčijo. Kot izhaja iz sodnega spisa, je marca 2019 prišel v ljubljanski azilni dom in za svoj cilj navedel Nemčijo, kamor je pripotoval čez nekaj dni in policistom pokazal zgolj fotografijo osebne izkaznice, ker da je pravo izgubil.

Ni se mu uspelo prebiti v Nemčijo

Nemci so ga septembra vrnili v Slovenijo, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, leta 2021 pa so se za njim izgubile vse sledi do trenutka, ko so ga nemški policisti sneli z vlaka iz Francije. Takrat se je predstavil z drugim imenom, Aršad Kamis Hamdani Aziz, in navedel drugo letnico rojstva, a so kljub temu ugotovili, da je za njim razpisana modra Interpolova tiralica. Vnovič so ga poslali na sončno stran Alp.

Na dosedanjih narokih sta pričala dva agenta FBI. Že upokojeni Jeoffrey Shawn Peters je po poročanju Dnevnika navedel, da so koalicijske sile Aziza prvič prijele leta 2006, takrat pod imenom Aršad Kamis Aziz Hamdani, naslednjič pa priprli dve leti kasneje, ga fotografirali in mu vzeli prstne odtise. Leta 2010 so ga predali v pridržanje iraški vladi.

Uporabljal naj bi različna imena

Kje je bil naslednja leta, FBI ni vedel do 2019., ko so koalicijske sile po Petersovih besedah v provinci Salah ad Din našle elektronske nosilce s fotografijami petih moških, eden od njih naj bi bil Aziz, ter seznami plačil, ki so jih borci Isisa prejeli med februarjem 2016 in junijem 2017. Med njimi je bil tudi Aršad Kamis Aziz Fajad Hamdani, vodja oddelka za komunikacije ter nato izvidnik v bataljonu za pasti.

Forenzična strokovnjakinja FBI Allison Larson je potrdila, da so se prstni odtisi z improviziranega eksplozivnega sredstva, najdenega junija 2005 v iraški provinci Salah ad Din, ujemali z odtisi osebe, ki jo v svojih evidencah vodijo kot Aršada Kamiza Hamdanija Aziza, torej, kot je prepričano ljubljansko tožilstvo, Rašida Aziza.

Brado si je pustil samo, ko je žaloval za stricem

Na sredini obravnavi je bil znova zaslišan izvedenec za forenzične preiskave fotografij in posnetkov Gregor Kovač, ki je preučil zasežene fotografije, na katerih naj bi bil po mnenju ameriških preiskovalcev Aziz, takrat z brado in pokrivalom, v družbi domnevnih borcev Isisa.

V svojem prvem mnenju je ocenil, da je možakar s fotografije tako podoben obtoženemu, da je njuno ujemanje ovrednotil z najvišjo oceno na mednarodni lestvici, plus 4 – najnižja je minus 4. Mimogrede, Aziz zatrjuje, da si je brado pustil rasti samo enkrat v življenju, in to 40 dni pred 15 leti, med žalovanjem za pokojnim stricem.

Kmalu bo na prostosti

Kovač ga je zatem ponovno obiskal v priporu in mu "izmeril" obraz. V dopolnitvi mnenja si je pomagal z novo računalniško metodo geometrijske skladnosti in vnovič ugotovil visoko ujemanje, čeprav je oceno znižal na plus 3. Na pripombo Azizovega zagovornika, odvetnika Žige Podobnika, da bi morala biti primerjava z njegovim klientom skoraj nemogoča zaradi poraščenosti in pokrivala, je odvrnil, da bi bil brez brade rezultat kajpak natančnejši.

Sojenje se bliža koncu, senat pa čaka še odgovor iraških oblasti, ali je bil Aziz tam že kdaj obsojen ali v kazenskem postopku. Sam trdi, da ne, in da ga tudi ne iščejo, bi pa bila zanj smrtna obsodba, če bi ga izročili šiitskemu režimu. V vsakem primeru pa bo kmalu na prostosti: avgusta bosta pretekli dve leti od vložitve obtožnice in ga bodo morali izpustiti iz pripora.

Naslovna fotografija je simbolična.