V nadaljevanju preberite:
- Triinštiridesetletni Iračan Rašid Aziz naj bi bil najmanj od 9. aprila do 20 decembra 2016 član divizije Dat Al Savari.
- Najbolj so ga bremenile plačilne listine, ki so jih našle koalicijske sile.
- Najvišja zagrožena kazen za sodelovanje v teroristični skupini je osem let zapora.
Tik preden bi 43-letnega Iračana Rašida Aziza (na fotografiji z zagovornikom Žigo Podobnikom) morali izpustiti iz pripora, saj bi pretekli dve leti od vložitve obtožnice, je ljubljanski sodni senat pod vodstvom sodnice Maje Povhe sprejel končno odločitev. Zaradi sodelovanja v teroristični organizaciji Islamska država je bil danes obsojen na pet let zapora.
Dokaze je zbral FBI
Tožilstvo mu očita, da je najmanj od 9. aprila do 20 decembra 2016 kot član divizije Dat Al Savari deloval v iraški provinci Salah al Din. Dejaven naj bi v podenotah, usposobljenih, med drugim, za izvidništvo in podtikanje improviziranih eksplozivnih naprav.
Obtožnica temelji na dokazih, ki jih je zbral ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI), prepričan, da je bil terorist že v v obdobju 2005 - 2008, kar naj bi dokazovali njegovi prstni odtisi, ki so jih našli na neeksplodiranem eksplozivnem sredstvu. Pregon za ta primer je sicer že zastaral.
Nikoli nisem bil v vojski
Aziz trdi, da so ti dokazi ponarejeni, in da ni bil nikoli v vojski. Kot je opisal svojo življenjsko zgodbo, je kuhar in frizer, "končal sem tudi ekonomsko fakulteto, nato pa ostal doma na kmetiji. Bili smo zelo bogata družina, imeli tudi več hiš". Njegov brat naj bi bil celo zadolžen za varovanje predsednika Sadama Huseina.
Potem ko so jim zasegli premoženje in ubili devet družinskih članov, tudi očeta - "V Iraku imam težave s šiiti in suniti" - sta s sestro leta 2008 odšla v Grčijo. Kot izhaja iz sodnega spisa, je marca 2019 prišel v ljubljanski azilni dom in za svoj cilj navedel Nemčijo, kamor je pripotoval čez nekaj dni ter policistom pokazal zgolj fotografijo osebne izkaznice, ker da je pravo izgubil.
Nemci so ga vrnili v Slovenijo
Nemci so ga septembra vrnili v Slovenijo, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, leta 2021 pa so se za njim izgubile vse sledi do trenutka, ko so ga nemški policisti sneli z vlaka iz Francije. Takrat se je predstavil z drugim imenom, Aršad Kamis Hamdani Aziz, in navedel drugo letnico rojstva, a so kljub temu ugotovili, da je za njim razpisana modra Interpolova tiralica. Vnovič so ga poslali na sončno stran Alp.
Kje je bil naslednja leta, FBI ni vedel do trenutka, ko so koalicijske sile v posebni operaciji v provinci Salah Ad Din našle elektronske nosilce s fotografijami petih moških, eden od njih naj bi bil Aziz, ter tabelami o plačilih, ki so jih borci Isisa prejeli med februarjem 2016 in junijem 2017. Med njimi je bil tudi Aršad Kamis Aziz Fajad Hamdani, domnevno vodja oddelka za komunikacije ter nato izvidnik v bataljonu za pasti.
Tožilstvo za 7 let in pol zapora, obramba za oprostitev
Tožilec Aljaž Britvič je zanj predlagal sedem let in šest mesecev zapora, kar je le pol leta manj od maksimalne kazni, zagrožene za terorizem, ter petletni izgon iz države. Njegov zagovornik, odvetnik Podobnik, se je zavzel za oprostitev, ker da druženje s člani Isisa ne more biti kaznivo dejanje. Po njegovem se senat tudi ni poglobil v protiteroristično zakonodajo v Iraku in tamkajšnja razmerja med šiiti in suniti.
Aziz pač že ves čas opozarja, da bi bila zanj smrtna obsodba, če bi ga izročili šiitskemu režimu v njegovi domovini.
Na plačilnih listinah več 10.000 imen
Sodnica Povhetova je v obrazložitvi sodbe uvodoma poudarila, da bližajoča se izpustitev iz pripora ni vplivala na hitrost sojenja: "Bi bil pač izpuščen." Prav tako po njenem ni imela nobenega pomena zahteva ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča po pregledu sodnega spisa, da bi ugotovil, če je bilo, ker gre za sum terorizma, sojenje izvedeno brez nepotrebnega odlašanja: "Sodstvo je neodvisno od izvršilne oblasti. Politika in mediji niso vplivali na odločitev senata."
Po njenih besedah so bili bistveni dokaz v postopku plačilne listine, ki so jih ameriške oziroma koalicijske sile zasegle v različnih časovnih obdobjih v letih 2017 in 2018 na različnih krajih, in v katerih je bilo več 10.000 imen, med njimi tudi Azizovo. Ta je sicer navajal različna imena in datume rojstva, vendar po sodničinem mnenju le zato, da bi zakril svojo identiteto: "Upoštevati pa je treba tudi prstne odtise na neeksplodiranem eksplozivnem sredstvu, najdene leta 2005, in fotografijo, na kateri je bil prepoznan obdolženec in je bila najdena v hiši enega od voditeljev Islamske države."
Ne bodo ga izgnali iz države
Senat se je za nižjo kazen, kot jo je predlagal tožilec Britvič, odločil zaradi časovne oddaljenosti dogodka, pa tudi zato, ker se je Aziz v Sloveniji zaposlil in živel urejeno življenje, ter ga oprostil stroškov kazenskega postopka.
Prav tako mu ni izrekel stranskega ukrepa, petletnega tujca iz države, saj ta leta 2016 še ni bil v veljavi - uzakonjen je bil julija 2017. Sodnica Povhetova je dodala, da bodo morebitno zahtevo Iraka po Azizovi izročitvi obravnavali v posebnem postopku in ga potolažila, da ji ne bodo ugodili, če bi se izkazalo, da bo v domovini lahko mučen ali celo obsojen na smrt.
Seveda je pričakovati pritožbo obrambe, morda pa tudi tožilstva.
