"Ključno je, da je energetska politika stabilna in realna, saj brez oskrbe z energijo družba obstane. Cilji, ki nosi realni, lahko ogrozijo stabilnost in naredijo več škode kot koristi. Cene uvoženih fosilnih goriv so negotove, treba je zmanjšati našo odvisnost od teh trgov. Treba je čim več domače proizvodnje in proizvodnje, ki ne izpušča CO2, hidro, jedrska, sonce, geotermalna, tudi biomasa, les in bioplin," je na Petrolovem vrhu o energetski prihodnosti povedal državni sekretar za energetiko Tomaž Žagar.
"Gospodarstvo potrebuje predvidljivo okolje," je poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal in omenila dolge postopke umeščanja v prostor ter pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj. "Rezultati analize so katastrofalni, povprečno traja štiri leta, pa tudi do sedem let. Energetika je bila pred leti naša prednost, zdaj je velik izziv, elektro intenzivna podjetja, ki so na začetku vrednostne verige, imajo zelo otežene pogoje, slabše kot konkurenti v drugih evropskih državah," je povedala in poudarila, da nam leto in pol ni uspelo spraviti v življenje ukrepa pomoči tem podjetjem.
"Potrebovali smo en teden, da smo pripravili ukrep, ne vem, kaj naj rečem, nerodno mi je," je komentiral direktor Elesa Aleksander Mervar.
"Večji projekti so zaklenjeni v odločanje o DPN-jih, ki izhaja iz zakona o zaščiti okolja, želel bi si, da se ta zakon odpre. Tako podrobnih načrtov drugje ni. Za določene projekte je čas sprejemanja 15 let," je poudaril Žagar.
Priključna moč za vsak primer duši investicije
Mervar je poudaril je, da imajo podjetja očitno za vsak primer preveliko priključno moč, ki je celo v konicah le polovično zasedena. "Takoj sem predlagal ukrep, kdor hoče imeti priključno moč še naprej, naj plača, kdor pa jo vrne, mu plačamo, ker sicer ni novih investicij," je poudaril in dodal, da Sandoz na Brniku ni dobil dovoljenja za dodatne tri megavate priključne moči, saj je tam priključna moč omejena na 17 megavatov in je že dosežena, dejanska moč v konicah pa ne presega osmih megavatov.
"Včeraj smo oddali nove desetletne načrte za razvoj omrežja, nimam razveseljivih podatkov, do zdaj je bilo načrtovanih 3,94 milijarde investicij, ampak ni denarja za to. Osnovni scenarij je zdaj 3,2 milijarde, največ 3,7 milijarde, saj je SDH dal pogoj glede relativne zadolženosti. Lani je manjkalo 200 milijonov evrov omrežnine, za zeleni prehod bo treba nekje najti denar, že zdaj distribuciji manjka 110 milijonov evrov na leto," je povedal.
Kot enega od možnih virov je izpostavil podnebni sklad, saj smo brezplačne kupone dobili zaradi prejšnje proizvodnje v energetskih objektih, na primer v Šoštanju, zdaj pa energetika od tega nima nič, drug možen vir pa je presežek denarja, ki se zbira na Borzenu, in naj bi ga po njegovih besedah bilo za 400 milijonov evrov.
Petrol 90 odstotkov vseh projektov gradi v tujini
"Žalostno je, da Petrol 90 odstotkov novih proizvodnih zmogljivosti gradi v tujini, naš zadnji 500 megavatni projekt bo spet na Hrvaškem," je povedal član uprave Petrola Marko Ninčević.
Slovenija ima na tisoč prebivalcev dva kilovata vetrnih elektrarn, Hrvaška 330, Nemčija pa 820, je ponazoril. "Ne more biti razlika samo v reliefu, ampak je v strategiji," je poudaril Ninčević in dodala, da je pri nas pogosto je občutek, da ti dajo dovoljenje, ker ti delajo uslugo, ne pa ker opravljajo svoje delo. "To bo v Sloveniji treba spremeniti," je povedal.
"Cene elektrike ima lahko kar velike posledice za občinske finance, odločili smo se, da bomo 80 odstotkov porabe poskusili zagotoviti z lastnimi viri, zdaj jih imamo že približno pol. Prihranek je že več sto tisoč evrov letno. Šok zaradi ukrajinske krize nam je stroške povečal med 500 in 700 tisoč evrov, zdaj smo veliko bolj stabilni, imamo 40 odstotkov nižje stroške, kot bi jih imeli brez teh naložb," je povedal župan Novega mesta Gregor Macedoni.
janez.zalaznik@styria-media.si
