Namesto v zapor na prostost

Tožilstvo za pregon organiziranega kriminala bo s pritožbo poskušalo izpodbiti odločitev ljubljanskega sodišča, ki je po skoraj dveh letih in pol na prostost izpustilo Dragana Tošića, domnevnega vodjo slovenskega dela balkanske kriminalne združbe Srba Darka Šarića. Tošića je sodišče priprlo konec maja 2010, ko so razbili verigo 16 domnevnih tihotapcev kokaina, ki naj bi ga prevažali iz Južne Amerike v Evropo. “Tošić je zelo zadovoljen s to odločitvijo,” je Tošićevo veselje ob vrnitvi domov javnosti prenesel njegov zagovornik Marko Bošnjak. Medtem se je Tošić še zadnjič vrnil v zaporniško celico po osebne stvari.

Na prostosti je še sedem domnevnih Tošićevih pajdašev, ki so bili od aretacije v priporu oziroma hišnem priporu.

Pritožba šele na koncu

Tožilstvo ima do petka čas, da se pritoži na odločitev sodišča, da domnevne tihotapce pošlje na svobodo. Na odločitev, da so tožilci in policija domnevno najbolj obremenilne dokaze proti Tošiću in sedmerici zbrali nezakonito in brez vsakega razloga, pa se tožilci lahko pritožijo šele v pritožbi, ki bi jo vložilo zoper končno sodbo. Ta naj bi bila vsem 17 domnevnim tihotapcem sicer izrečena še ta mesec. Tošića in sedmerico je sodišče izpustilo slabe tri tedne pred zadnjim rokom, do katerega še smejo biti priprti.

Najpozneje do 23. novembra mora sodišče izreči sodbo tudi preostalim petim domnevnim tihotapcem, ki ostajajo v priporu. “V nasprotnem primeru bo sodišče moralo na prostost izpustiti še te,” opozarjajo kazenski pravniki.

"Očitno je bil hud poseg"

Tošićeva zagovornika že od lanskega maja, ko so domnevni združbi začeli soditi, pozivata sodišče, naj izloči posnetke telefonskih pogovorov, na katerih naj bi se Tošić dogovarjal z domnevnimi slovenskimi in srbskimi pajdaši, in jih ne upošteva. Sodnik je šele včeraj odločil, da slovenska policija Tošiću ne bi smela prisluškovati in slediti.

Ob tem je poudaril, da o tem ni bilo mogoče dokončno odločiti prej, ker da “je tožilstvo sodišču šele 23. oktobra predložilo listine, s katerimi naj bi razpolagal srbski preiskovalni sodnik, ko je presojal o uvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov”. Takrat naj bi sodnik, ki sodi Tošiću, tudi ocenil, da so njegovi kolegi iz Beograda dovolili prehudo kršitev njegovih pravic. “Ni dokazov, da bi obtoženi storil kaznivo dejanje v Srbiji, zaradi česar bi mu lahko prisluškovali,” izhaja iz odločitve, da se ti dokazi izločijo.

Nihče od vprašanih kazenskih pravnikov tega zapleta ne želi komentirati ali kriviti sodišča oziroma policije in tožilstva. “Očitno je sodnik to izločil s tehtnimi razlogi. Kar tako se namreč ne izločajo dokazi. Običajno le ob zares hudi kršitvi standardov za varstvo človekovih pravic. To pomeni, da bi se moral izkazati res tako hud poseg v komunikacijsko zasebnost obtoženih, da dokazom ni mogoče priznati veljavosti,” pa je na splošno pojasnil profesor na mariborski pravni fakulteti Zlatan Dežman.