Nataša Pirc Musar je manj kot tri mesece po prevzemu predsedniških poslov že pomilostila prva zapornika, eden od njiju je bil 46-letni Ukrajinec Valeriij Arakcheiev, obsojen na tri leta in pol zapora zaradi prepovedanega prehajanja meje, kar pomeni, da je tihotapil migrante. "Pri presoji je upoštevala tudi trenutno dogajanje v Ukrajini in željo obsojenca, da pomaga svoji domovini," so nam marca sporočili z njenega urada.
Turke prevzel v Zagrebu
Na zatožno klop pred ljubljansko okrožno sodnico Jasmino Ivančič je zdaj zaradi enake obtožbe sedel še njegov 37-letni rojak Karen Habrielian. Policisti so ga konec marca ustavili na območju Ribnice, s štirimi Turki v avtu. Naložil jih je v okolici Zagreba in nameraval peljati v Italijo, za nič kaj bajen zaslužek, 600 ameriških dolarjev. To naj ne bi bila njegova prva pot: le dan pred prijetjem je k našim zahodnim sosedom dostavil osem migrantov.
Potem ko so ga pripeljali iz pripora v Solkanu, je nemudoma priznal krivdo. Če gre verjeti njegovi izpovedi, pa je za razliko od Arakcheieva že prej hotel pomagati domovini, vendar ga niso sprejeli v vojsko. "Po sedmih mesecih vojne sem se prijavil, da bi se boril, vendar nisem opravil zdravniškega pregleda." Kot je nadaljeval, se je zato z ženo in hčerko umaknil v Nemčijo in se začel učiti jezika, ker bi rad tam delal, najraje v svoji stroki – je diplomiran ekonomist – lahko pa tudi "kaj z rokami".
Tihotapljenje prebežnikov bi le stežka uvrstili v klasično ekonomsko panogo, zakaj se je odločil zanj, pa ni razkril, čeprav je dejanje obžaloval: "To je bila moja velika napaka. Nikoli več je ne bom ponovil, verjel sem napačnim ljudem."
Hčerko tlačijo nočne more
Na sodišče sta iz ukrajinskega Harakova prišla tudi njegova oče in brat, iz Hamburga pa žena z otrokoma. Roman je nekaj let starejšega brata označil za vzornika, ki ga je pritegnil v šport, in dodal, da je finančno pomagal staršem in dedku, sploh zdaj, med vojno: "Vedno je bil pošten in ljudje ga spoštujejo. Verjamem, da je bilo to kaznivo dejanje zgolj spodrsljaj in bo nadaljeval pošteno."
Karena je zagovarjal tudi oče Hamon: "V Ukrajini je revščina, ni socialnih pomoči, zelo težko se živi. Z ženo sva bolna, ona skrbi še za dedka, sinova pa sta nam vedno pomagala, tudi z denarjem." Pojasnil je še, da so kot družina zelo povezani, in sta z Romanom zato tudi prišla iz Ukrajine, čeprav v teh razmerah ni bilo enostavno.
Podobno čustvena je bila Alina, ki je za soproga našla le pohvalne besede. Dejala je, da je zelo povezan z osemletno hčerko, ki jo zdaj tlačijo nočne more in mora obiskovati psihologa: "Ne počutiva se varni, saj naju je vedno ščitil."
Ni zbežal iz Slovenije
Karenovi svojci so prosili za čim bolj blago kazen, njegov zagovornik, odvetnik Ivo Grlica, pa je v zaključnem govoru dodal še olajševalno okoliščino, češ da bi njegov klient potem, ko je bil po zaslišanju za en dan izpuščen iz pripora, lahko zapustil Slovenijo, pa je vendarle ostal.
Tožilka Ksenija Vukovac je predlagala 23 mesecev zapora, sodnica Ivančičeva pa je izrekla tri manj, torej 20. Habrielian bo moral plačati še 1600 evrov denarne kazni, po prestanem arestu pa ga čaka izgon iz države za tri leta. Avto so mu zasegli.
