Pet mesecev po poroki je soprogo umoril: "Še nikoli nisem bil tako zaljubljen!"

Enaintridesetletni Blejec Mitja Kocjančič in 27-letna Filipinka Marvil Facturan sta se poročila julija lani. Natanko pet mesecev kasneje je postal vdovec. A njegova mlada žena ni umrla v prometni ali kakšni drugi nesreči in tudi bolna ni bila: on jo je pokončal. Po včerajšnjih očitkih kranjske okrožne tožilke Vesne Primožič jo je 29. decembra v stanovanju na Alpski cesti na Bledu v stanju reaktivne psihoze in zato bistveno zmanjšane prištevnosti z ročno utežjo udaril po glavi in najmanj 27-krat zabodel.

Spoznala sta se prek spleta

D. M.

Kocjančič se je po poročnem obredu vrnil v domovino, a že v začetku septembra priletel nazaj v filipinsko prestolnico, da bi z mlado ženo uredil vse papirje za njeno selitev v Slovenijo. Birokratski postopki so se vlekli dobre tri mesece, ki jih je preživel pri njenih svojcih. Po svojih besedah se je 17. ali 18. decembra vrnil domov, Facturanova pa se mu je pridružila 22. decembra, ker je morala še prej na zaslišanje v Tokio zaradi pridobitve vizuma.

Skupaj na Bledu le en teden

Teden dni kasneje je umrla. "Včeraj pozno zvečer smo gorenjski policisti prejeli obvestilo, da je v enem izmed stanovanj na območju Bleda mrtva ženska. Po do sedaj znanih podatkih je smrt 27-letne ženske posledica nasilnega dejanja. V povezavi z dogodkom so policisti prijeli 30-letnega osumljenca, ki je živel z njo v istem stanovanju in je trenutno v zdravniški oskrbi v zdravstveni ustanovi. Policisti so kraj dogodka zavarovali, kriminalisti pa opravili ogled kraja, ki sta se ga udeležili tudi dežurna preiskovalna sodnica in državna tožilka. Prav tako nadaljujejo z zbiranjem obvestil o vseh okoliščinah kaznivega dejanja s poglavja zoper življenje in telo. O vseh ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo," je 30. decembra sporočil Roland Brajič s kranjske policijske uprave.

Zamenjali so jo z dvojnico

Obtoženec je včeraj pred senatom pod vodstvom sodnice Nine Prosen razkril ozadje dogajanj. "Niti pri samo pol odstotka zavednega stanja ne bi naredil tega. Ona je bila ves moj smisel, prej še nikdar nisem bil tako zaljubljen. Želel sem si ženo, kot je bila ona, hotel sem jo osrečevati. Končno sem imel tudi službo, v kateri sem bil zadovoljen, stanovanje na Bledu je bilo majhno, a nama je bilo všeč. Mislil sem, da bom naposled zadihal," je začel. "Spremenilo se je, ko ona ni bila več ona. Med vračanjem s Filipinov sem imel postanek v Nemčiji in takrat sva se slišala in videla prek videoklica. Takrat je bila še ona. Po mojem pristanku v Zagrebu ni bila več. Zamenjali so jo z dvojnico, ampak sem jo imel kljub temu rad, ker so bili v njej vsi najini spomini."

Spremenjena Marvil ga je po njegovih besedah trpinčila: "Nekaj časa je bila ljubeča, potem pa mi grozila, da mi bo med spanjem prerezala vrat, in da me bo zapustila. Gledal sem jo, kako v ogledalu vadi nasmeh. Kradla mi je denar, imel sem določeno, kdaj grem lahko pod tuš in kdaj lulat."

Mama ji je jemala denar

Čeprav naj bi Facturanova hotela postati stevardesa, je nazadnje nekaj časa delala kot računovodkinja: "Ob mojem drugem obisku Filipinov sem ugotovil, da v družini ne marajo ne nje in ne mene. Kadar je delala, ji je mama jemala plačo in jo dajala njenima polsestrama. Potem je izgubila službo, ker so tam izvedeli, da se bo preselila v Slovenijo, in sem njenim jaz dajal denar. Nikdar jim ni bilo dovolj."

Toda tudi sama naj bi se po njegovem pripovedovanju navadila na razvajanje: "Še 28. decembra sva se imela lepo, prek Amazona sem ji naročil za 150 evrov daril za obletnico. Naslednje jutro pa je rekla, da bi šla rada v restavracijo in sem ji odvrnil, da ne moreva, ker sva bila tisti teden že trikrat. Poleg tega sem imel dolgove, denar za letalsko karto za Filipine mi je posodila sestra. Bila je užaljena, jaz pa živčen, zato sem se zapeljal na posvet na psihiatrijo v Begunje. Ko sem se vrnil, mi je rekla, da me ima rada, pa kmalu spet postala zoprna. V stanju svoje nervoze grem navadno ven, na zrak, in sem jo povabil s sabo. Ni hotela, zato sem šel prijateljem. Ob mojem prihodu je že spala, a sem ji rekel, da bi se pogovoril. Rekla je, da bi se najraje ločila in sem se strinjal. Toda moral sem se pomiriti in sem delal vaje z ročkami za biceps in triceps. Ona mi je vmes očitala, da ji nič ne kupim. Bilo je, kot da bi njene besede postale zvok mojih misli. Prek demonske prezence v sebi je imela kontrolo mojega uma. Sledil je blackout."

Iz ust ji je nekaj šlo

Kot je zatrdil, se je onesvestil, za kako dolgo, ni mogel oceniti: "Ko sem prišel k sebi, je ležala je na hrbtu. Njeno telo je še nekaj naredilo, morda refleksi, iz ust ji je nekaj šlo. Obrnil sem jo na trebuh in mislil, da bo vse v redu, ko jo spet prevalim na hrbet. Ni bilo. Šel sem se tuširat, češ da bo vse normalno, ko pridem iz kopalnice. Tudi ni bilo. Bil sem orodje demona in se bal, da se vrne vame. Potem sem se odpeljal v Begunje."

Kocjančiča naj bi že v otroštvu imeli za "psihota, češ da sem nor". Pri trinajstih letih naj bi bil že prvič na psihiatriji, pri približno dvajsetih pa ga je napadla paranoja, da ga hoče ubiti nekdanji prijatelj: "Nato so me začele napadati slike, vame se je naselil strah, da bodo umrli vsi, ki jih imam rad. Klicaril sem mamo, spal nič ali le nekaj ur na noč. Jemal sem pomirjevala, zadnje čase vse več helexa."

V Mariboru prepričani, da simulira

Razmišlja tudi, da je pojav demonov povezan z jezuiti, ki imajo do njega zamere: "Oni so začeli obe svetovni, pa tudi hladno vojno. Sam sem bil najprej ateist, potem sem zamenjal breg in kaj napisal na internet. Jezuiti pa so začeli spuščati satanizem v cerkev in jim to ni bilo všeč. Hoteli so se me znebiti in dosegli, da sem zdaj v priporu, kjer nimam interneta."

O Kocjančičevem duševnem stanju bodo še presojali izvedenci za psihiatrijo, vendar po dosedanjem mnenju iz preiskave ne velja za povsem neprištevnega. Na enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor, kjer je bil sprva priprt, so zaključili, da simulira, in ga prestavili v pripor na ljubljanski Povšetovi, od koder se je včeraj tudi javljal prek videokonference.