Vdova kolesarja, ki je umrl v trčenju: Bil je duša, čez pol leta bi šla v penzijo

"Predolgo se že vleče na sodišču, osem let in pol. Zadnjih pet let se sploh ni premaknilo. Da se je, sem morala najeti odvetnika," nam je pred začetkom včerajšnje obravnave na ljubljanskem okrožnem sodišču povedala Marinka Jeriha, vdova 62-letnega Metoda Jerihe. V resnici njena pooblaščenka, odvetnica Nives Andrejek, ni mogla vplivati na začetek sojenja. Naši sodni mlini pač meljejo počasi, ne glede na duševne bolečine oškodovancev in pogosto tudi obtožencev, ki si želijo čim hitrejšega epiloga.

Jaka Pogačnik z odvetnikom Markom Pauletičem D. M.

Čez streho avtomobila priletel na tla

Po obtožnici, ki jo zastopa tožilka Helena Zobec Dolanc, je 35-letni Kranjčan Jaka Pogačnik 18. oktobra okrog 17.40 vozil kio cerato po lokalni cesti Videm – Beričevo. Na križišču je zavijal levo na dovozno pot, pri tem pa ni prepustil prednosti Jerihi, ki je kolesaril naravnost. V trčenju je kolesar padel preko pokrova motorja na vetrobransko steklo in streho avtomobila ter obležal na vozišču. Zaradi dihalne odpovedi je umrl minuto pred 18. uro.

Tožilka Helena Zobec Dolanc in pooblaščenka vdove Nives Andrejek D. M.

Bleščavost ovira voznika

Sodni izvedenec za raziskavo prometnih nezgod dr. Nik Čertanc hitrosti vpletenih ni mogel natančno oceniti, menil pa je, da je avto vozil največ 30-35 kilometrov na uro, kolesar pa naj bi se peljal med 25 in 30 kilometri na uro. Toda preglednost naj bi bila dovolj dobra, da bi Pogačnik lahko zaznal Jeriho.

Čertanc je prav tako ugotovil, da je prišlo do sončne bleščavosti, ki voznika ovira pri zaznavanju nasprotnega prometa predvsem neosvetljenih kolesarjev in pešcev. Pokojni je bil v črni obleki. Toda po njegovem mnenju bi moral Pogačnik v takšnih razmerah še upočasniti in povečati pozornost, česar ni storil, sploh pa ne zavijati levo, če ni nič videl. Moral bi se ustaviti in se prepričati o prometni situaciji.

Leta ni vedela, kako je umrl

Na novembrski obravnavi je Zala J. S., Pogačnikova znanka, ki je vozila pred njim, ker ni poznal poti, izpovedala, da je sonce res sijalo v oči, nekaterih stvari pa se, zaradi oddaljenosti tragičnega dogodka, ni spomnila.

Marinka Jeriha je lani prikazala širšo sliko. "Po morda dveh tednih sem na sodišče poslala prošnjo za vpogled v spis in dobila odgovor, da nimam te pravice, ker postopek ni zaključen. Vsa ta leta sploh nisem vedela, kako je umrl moj mož, zgolj po govoricah. Fant ni prišel do nas, nobenega odziva od njega, čeprav je bil pogreb javno objavljen."

Usodnega dne se seveda dobro spominja: "Na vrtu sem slišala sireno in poslušala, od kod prihaja. Ko sem ugotovila, da iz tega konca, bilo je dva kilometra od doma, sem rekla, moj bog, pa saj to ni Metod. Potem sem slišala še eno sireno, sin pa, kje je ati? Odvrnila sem, da ne vem, in naj mu gre naproti. Na kraju nesreče je takoj dobil osebne podatke in izgovor, da obtoženi ni vedel našega imena, priimka in naslova, ni pravi... Moj mož je bil duša, res zelo dober človek, krasno sva se razumela. Zgodilo se je pol leta pred najino penzijo in pogovarjala sva se samo, kako bova živela, kaj bova delala."

Bratu v bran

Pred sodnico Nevo Bizjak je včeraj najprej pričala Jakina sestra Anka Pogačnik, znana judoistka: "Jaka se je ob prihodu domov, živimo namreč skupaj, tresel, bil je v solzah. 'Klical sem 112, ga oživljali, ni bilo pomoči,' je govoril. Nesreča mu je spremenila življenje, ne samo njemu, nam vsem. Prej je bil družaben, zdaj je večinoma v svoji sobi, ponoči ga slišim, kako hodi po stanovanju. 'Ne morem spati,' mi pravi. Vsi smo izgubili stik z njim, zaprl se je vase. Ker je starejši brat, sem se velikokrat vozila z njim, previden je, ne divja, če bi kaj popil, ne bi sedel za volan, raje pešačil ali sploh ne šel. Kdo je pokojni, res ni vedel. Pozanimali smo se pri odvetniku, pa tudi on ni imel informacij. Če bi jih, bi se Jaka opravičil. Šele med sodnim postopkom je videl gospo in to hotel storiti, pa ga je zavrnila, da je prepozno."

Brazgotina na roženici

Oftalmologinja Alja Črnej je predstavila izvedensko mnenje: "Obdolženi ima od nesreče v mladosti na roženici levega očesa zaradi brazgotine 50-odstotni vid, čeprav z obema očesoma 100-odstotnega. Če bi zdaj delal vozniški izpit, bi ga dobil brez omejitev. Toda njegovo zaznavanje je prizadeto ob bleščavi, ko ta popusti, traja pol minute, da se mu vid spet izostri. Pri normalnem vidu se to zgodi v nekaj sekundah."

V takšnih razmerah lahko omejeno pomaga odprtje senčnika, kar je Pogačnik tudi naredil. Odvetnik Pauletič je v sodni spis vložil dva članka iz sorodnih primerov, v katerih so bili obdolženci oproščeni. Tudi sam pričakuje isti izid. Tožilka Zobec Dolanc bo verjetno predlagala pogojni zapor ali zapor, ki bi ga Pogačnik lahko odslužil z delom v splošno korist.