Za mafijski umor na ljubljanskem Brdu očitno ne bo nihče obsojen

V nadaljevanju preberite:

• Satka Zovka so prerešetali 29. novembra 2024 med vračanjem iz ljubljanske igralnice.
• Dinu Muzaferoviću-Cezarju naj bi se zameril, ker bi v Bosni in Hercegovini pričal proti njemu.
• Po izločitvo pomembnih dokazov je specializirano državno tožilstvo ostalo tako rekoč praznih rok.

Vse kaže, da za mafijsko likvidacijo Satka Zovka 29. novembra 2024 na ljubljanskem Brdu ne bo odgovarjal nihče. Organizator umora je bil po očitkih tožilstva Dino Muzaferović-Cezar, vpleteni – ob tem še v preprodajo drog in nedovoljeno proizvodnjo in promet z orožjem ali eksplozivom – pa naj bi bili še Jaka Bergant, Osman Kostić, Vili Sušnik, Roland Cretu in Boban Stojanović.

Dino Muzaferović-Cezar z odvetnikom Milošem Zarićem Saša Despot

Toda ljubljanski okrožni sodnik Gorazd Fabjančič je že maja odločil, da so bili številni ključni dokazi pridobljeni nezakonito in jih je zato izločil iz sodnega spisa. Specializirani državni tožilki Špela Brezigar in Nevena Vukčević sta se pritožili in zahtevali, da se jih vrne v spis oziroma se sklep o izločitvi vrne v ponovno presojanje.

Zahtevali bodo odpravo pripora

Višje sodišče, ki je zasedalo 27. avgusta, je, verjetno na veliko presenečenje vseh zagovornikov, po poročanju Dnevnika potrdilo Fabjančičevo odločitev. Zagotovo bodo vložili zahtevo za odpravo pripora svojim strankam, saj se tožilstvo praktično ne more več opreti na nobene tehtne dokaze. Izjema je le Muzaferović, ki čakajo še drugi kazenski postopki, za povrh pa po njem povprašujejo tudi hrvaški organi pregona.

Sporna naj bi bila že sodna odredba za tajno sledenje Jaki Bergantu, ki naj bi namestil sledilno napravo na Zovkov avto, a se je izkazalo, da je to storil državljan Bosne in Hercegovine. Sledil je efekt domin: sodnik je izločil tudi dokaze, ki so jih preiskovalci dobili kasneje, v hišnih preiskavah, pa tudi DNK dokaze.

Na plakatih po Ljubljani

Muzaferović naj bi nekaj let odraščal v Sloveniji in policija naj bi ga obravnavala že kot mladoletnika, kot polnoleten pa naj bi se se kriminalu posvetil tako rekoč profesionalno. Z njim so imeli opravka Nemci in Italijani, obsežno pa naj bi deloval v rodni Bosni. Po besedah urednika portala istraga.ba Avda Avdića naj tam ne bi bil največja riba pri tihotapljenju mamil, zato pa se je menda izkazoval s svojo brutalnostjo. Likvidirati naj bi nameraval tudi Avdića, ki naj bi ga o tem obvestili iz državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA): "Bojim se. Dve priči je že ubil."

Prvi je bil umorjen Eldin Ćerimović, o Cezarjevi odgovornosti za njegovo smrt pa naj bi bila pripravljena pričati naslednja žrtev, Zovko. S tem naj bi tudi sebi podpisal dokončno obsodbo, kar je lahko tudi slutil, če drugega ne, s plakatov, ki so bili jeseni 2023 nalepljeni v Ljubljani in na katerih je pisalo, da je največja pič... v Evropi ter da je izdal najbolje prijatelje in družino za malo denarja in droge.

Načrtoval naj bi beg iz zapora

Slovenski policisti so mu namignili, naj ne hodi k nam in res se je nekaj časa skrival v gozdovih med Cazinom in Veliko Kladušo, nato pa se spet vrnil v našo prestolnico. V noči na 29. november lani je iskal srečo v igralnici hotela Mons na Brdu, a krvavo končal. Neznanca sta ga s streli pokosila kmalu zatem, ko je speljal s parkirišča.

Muzaferović naj bi tudi načrtoval svoj pobeg iz mariborskega pripora, njegovi sodelavci naj bi z raketometom razstrelili zid, tudi od tam pa še vodil tregovino s prepovedanimi drogami.

Odredbe so bile pravilno izvršene

Obrnili smo se tudi na specializirano državno tožilstvo: "Na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT) smo v predmetni zadevi danes prejeli sklep višjega sodišča glede izločitve dokazov. Iz njegove vsebine je razvidno, da je višje sodišče zavrnilo pritožbo tožilstva ter delno ugodilo pritožbi obrambe in od prvostopenjskega sodišča zahtevalo ponovno presojo zakonitosti dokazov, pridobljenih na podlagi odredbe preiskovalne sodnice, s katero je slednja odredila preiskavo sledilne naprave, najdene na vozilu žrtve. Glede na navedeno se bo moralo prvostopenjsko sodišče do tega vprašanja opredeliti ponovno. Poudarjamo, da je bil predmet presoje višjega sodišča obstoj pogojev za izdajo odredb za prikrite preiskovalne ukrepe ter zakonitost in pravilnost tako izdanih odredb. Po prepričanju tožilstva so bili pogoji za izdajo odredb izpolnjeni, odredbe so bile pravilno izvršene, vse navedeno pa je bilo večkrat potrjeno tako s strani preiskovalnih sodnikov tekom predkazenskega postopka in postopka preiskave, kot s strani Vrhovnega sodišča RS, ki je v predmetni zadevi podaljšalo pripor zoper obdolžene, in s strani zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrnil ugovore zoper obtožnico. Vsa sodišča so ves čas dolžna po uradni dolžnosti paziti na zakonitost dokazov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da so obdolženi storili očitana jim kazniva dejanja. Prikriti preiskovalni ukrepi v predmetni zadevi so bili odrejeni in izvrševani skladno z zakonom."

Ob tem je višji državni tožilec in vodja SDT Ivan Pridigar izpostavil, da se v fazi, ko je nujna hitra odzivnost organov odkrivanja in ko ti organi razpolagajo z omejenim obsegom in naborom podatkov, zahtevajo nerazumni in neživljenjski pogoji za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov za najhujša kazniva dejanja, za kar gre nedvomno v predmetni zadevi: "Takšni pogoji onemogočajo ustrezno in učinkovito odkrivanje storilcev najhujših kaznivih dejanj. To je v konkretnem primeru veljalo tudi za odredbi, ki sta bili predmet presoje višjega sodišča. Za ti dve odredbi pa se je izkazalo, da sta pripeljali do odkritja obdolžencev, za katere je podan utemeljen sum, da so izvršili očitana kazniva dejanja, to je obdolžencev, zoper katere je vložena pravnomočna obtožnica."

Za komentar smo hoteli vprašati tudi Muzaferovićevega zagovornika, odvetnika Miloša Zarića, vendar ni bil dosegljiv.