Slavko Mezek, sogovornik iz članka Pozidana več kot polovica obale, ki je predstavljal slovensko stran v mednarodnem projektu Shape, je optimističen: na vprašanje, ali meni, da bodo v spopadu nepremičninskih apetitov in interesov kapitala po parcelah z razgledom na morje morebiti res prevladali okoljski interesi, namreč odgovarja pritrdilno. Verjame v odgovorno upravljanje okolja.
Izkušnje. A glede na dejstvo, da je pozidane že 62 odstotkov slovenske obale, ni veliko razlogov za optimizem. Ohranjeni so le še naravni predeli, kot so klifi in naravni rezervati, kjer različne prepovedi ter pogoji varstva narave, naravnih dobrin in kulturne dediščine v veliki meri že pomenijo prepoved gradnje. Po drugi strani pa je dejstvo, da je v vseh treh obalnih občinah pozidanih že okoli 70 odstotkov stavbnih zemljišč v urbanih okoljih. Nepremičninske krize bo enkrat konec, obalne občine, ki sprejemajo podrobne prostorske načrte, pa so s svojimi obubožanimi proračuni prav lačne komunalnih prispevkov različnih nepremičninskih investitorjev. Na drugi strani so okoljske organizacije, ki praviloma nimajo denarja za odvetnike in tožbe, ki bi jih sprožili, če se bo ob morju zunaj urbanih območij v prihodnje še gradilo. Pomena ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti pa se žal zaveda premalo ljudi. Zato je strah, da bo v obilici različnih interesov protokol, ki zidanja na Obali v prihodnje ne dovoli več, ostal še ena mrtva črka na papirju, povsem utemeljen.
