Nekateri sindikati so danes, pred podpisom stavkovnih sporazumov in dogovora o plačah ter na njihovi podlagi pripravljenih aneksov h kolektivnim pogodbam sporočili, da dogovora ne bodo podpisali. Aneksa tako ni podpisal Sindikat delavcev v pravosodju, ki daje vladi tri mesece časa za izpolnitev obljub, sicer napoveduje zaostritev stavke.
Stavkovni odbor Sindikata delavcev v pravosodju je sprva napovedal, da bodo dokumente podpisali. A so si premislili, ker so se po parafiranju stavkovnega sporazuma začeli množično oglašati člani sindikata in zaposleni v dejavnosti sodstva, ki podpisu stavkovnega sporazuma nasprotujejo.
"Opozarjamo, da vlada ni popustila in uresničila niti ene stavkovne zahteve sindikata, da v sporazum ni želela vnesti nobene pisne zaveze, da bo dejansko uredila stanje v pravosodju, kljub temu da je bila k temu večkrat pozvana. Izkupiček pogajanj je tako le neformalna, pisna zaveza državne sekretarke ministrstva za pravosodje, da bo na ravni ministrstva in vrhovnega sodišča v prejšnjem tednu sklicala sestanek, do česar ni prišlo," svojo odločitev pojasnjujejo v sindikatu.
Ker nepodpis sporazuma tudi ne ogrozi izpogajanega splošnega, pasovnega dviga plač v javnem sektorju, so soglasno sklenili, da sporazuma ne bodo podpisali. Dajejo pa vladi tri mesece časa, da obljubljeno izpolni, v tem času pa so stavko zamrznili. Če napredka ne bo, napovedujejo njeno zaostritev.
Predlog ministrstva
Državna sekretarka na ministrstvo za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v današnjem dopisu sindikatu obžalovala, da so se odločili, da ne podpišejo stavkovnega sporazuma. Predlagala je, da bi se v kratkem sestali in se dogovorili o naslednjih korakih. Kot je zapisala, je ministrstvo za pravosodje še naprej pripravljeno konstruktivno sodelovati s sindikatom tudi v nadaljevanju pogajanj z vlado, v okviru pristojnosti, ki mu bodo v tem kontekstu dodeljene.
Nezadovoljni tudi vojaki
Tudi s Sindikata ministrstva za obrambo so sporočili, da ne morejo pristopiti k podpisu, in sicer "vse dokler ne bo uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti v Slovenski vojski usklajena in potrjena na vladi skladno s parafiranim sporazumom o razreševanju stavkovnih zahtev".
K podpisu danes ni pristopil niti Sindikat vojakov Slovenije. Kot so zapisali, ne vedo, kakšna uredba, ki določa plače v Slovenski vojski, bo poslana v sprejem vladi, "tako kot je bila enostransko sprejeta lani julija, diskriminatorno za vojaške uslužbence". Kot drugi razlog pa so navedli odrekanje pravice do kolektivne pogodbe vojaškim osebam.
Erjavec optimističen
Minister za javno upravo Karl Erjavec je dejal, da pogovori o uredbi še tečejo in upa, da bodo našli skupno rešitev. Ponovil je, da se kot obrambni minister zavzema za izboljšanje statusa pripadnic in pripadnikov slovenske vojske. "S tem se zelo intenzivno ukvarjamo v tem trenutku na ministrstvu za obrambo, ker se zavedamo, da bomo brez izboljšanja materialnega položaja slovenskih vojakov zelo težko dosegali cilje, ki smo si jih zadali," je dejal Erjavec.
Sicer pa je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do dogovora s sindikatom. Po njegovih besedah ta omogoča tudi, da lahko vlada naprej deluje, saj bi bilo po njegovem mnenju v vzdušju, ko bi grozile stavke, zelo težko pripraviti rebalans proračuna za prihodnj leto.
Podpisov vendarle dovolj
Med tistimi, ki dogovora danes niso podpisali, so tudi predstavniki Konfederacije slovenskih sindikatov, ki poleg Sindikata vojakov Slovenije vključuje Sindikat občinskih redarjev Slovenije, SPUKC - Sindikat zdravstva Slovenije in Sindikat finančno računovodskih uslužbencev plačne skupine J, ki sicer niso niti sodelovali v pogajanjih. Kot razlog so v današnjem sporočilu za javnost navedli, se dogovor in aneksi ne odpravljajo z zakonom o uravnoteženju javnih financ sprejetih varčevalnih ukrepov.
K podpisu je sicer pristopilo dovolj sindikatov, da bodo predvideni dvigi plač lahko uveljavljeni.
