Slovenska ustava je danes stara 21 let. Toliko let namreč mineva od dneva, ko jo je sprejela in razglasila takratna skupščina Republike Slovenije, z njo pa se je Slovenija tudi v pravnem smislu osamosvojila od takratna Jugoslavije. Prav tako danes obeležujemo 22. obletnico plebiscita.
Osnutek slovenske ustave, ki je bil pozneje v DZ nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Peter Jambrek. Poleg njega so bili v njej še Tone Jerovšek, Tine Hribar, Franci Grad, Matevž Krivic, Ivo Perenič, Miro Cerar mlajši in Lojze Ude, ki pa po Jerovškovih besedah pri delu ni sodeloval, saj je že prvi dan po prihodu zbolel.
Spremembe ustave, da smo lahko vstopili v EU
Od svojega sprejetja do danes je bila ustava spremenjena sedemkrat, pri čemer so bile štiri spremembe nekoliko večje. Prvi večji popravek je doživela leta 1997, ko smo vanjo vnesli t. i. španski kompromis, s katerim smo se obvezali, da bomo tujcem omogočili, da postanejo lastniki slovenskih nepremičnin in si tako zagotovili podpis pristopne pogodbe k EU.
V drugem večjem popravku, sprejetem leta 2000, smo v ustavo vnesli določbo, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem volilnem sistemu, in to kljub temu, da je ustavno sodišče odločilo, da je na referendumu leta 1996 zmagal večinski volilni sistem.
Tretji večji popravek je bil izveden leta 2003 za potrebe vstopa v EU in Nato. S popravkom je bila namreč omogočena pravna podlaga za prenos dela pristojnosti pod okrilje drugih mednarodnih skupnosti. Zadnji večji popravek se je zgodil leta 2006, z njim pa je DZ zagotovil osnovo za ustanovitev pokrajin, ki pa jih Slovenija vse do danes še ni dobila.
Obletnica prebiscita
Skupaj z dnevom ustavnosti 23. decembra obeležujemo tudi obletnico plebiscita o samostojnosti Slovenije. Ta je potekal na podlagi zakona, ki ga je tri tedne pred tem, 6. decembra 1990, sprejela takratna Skupščina RS. V njej je imela večino Demokratična opozicija Slovenije (DEMOS), ki jo je vodil Jože Pučnik.
V skladu z dogovorom, ki je bil določen v zakonu, bi plebiscit o odcepitvi Slovenije od SFRJ uspel, če bi se za osamosvojitev opredelila več kot polovica vseh volilnih upravičencev. Ta meja pa je bila na plebiscitu krepko presežena. Glasovanja se je namreč udeležilo 93,2 odstotka vseh volivcev, pri čemer jih je 95 odstotkov (ali 88,5 odstotka vseh volivcev) glasovalo za osamosvojitev.
mi slovenci vedno naredimo gresko rasuli smo Jugoslavijo zato danes imamo drugo svico in smo lacni narod in isto je bilo leta 1918 kdaj so s preblicitom odsli korosci ker so bili med slovencami lacni in kmalo se odidejo s… ...prikaži več preblicitom stajerci ter prekmurci ker ta narod itak dela in si sluzi kruh v avstriji
27.12. bi bil praznik ves požeruhov na denar
...in kdo bi rekel da smo takrat začeli umirati??? vse vrednote in dejansko vrednost so nam in še vedno nam kradejo največji tatovi južne EU...