Na ljubljanskem Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) bodo v četrtek, izven uradnih ur, vpisovali v evidenco brezposelnih nekdanje delavce Vegrada. “Delavce bo prijavljalo 15 ljudi, ostali pa jim bodo individualno pomagali pri izpolnjevanju obrazcev,” je povedala Barbara Vrtačnik, direktorica ZRSZ Območne službe Ljubljana. Vpisati nameravajo vseh 230 delavcev iz samskega doma za Bežigradom in v Mostah, po prijavi pa bodo imeli razgovore s svetovalci za zaposlitve. Dobili bodo tudi pisne informacije s telefonskimi številkami morebitnih delodajalcev. Jamstveni sklad Vegrada pa jim bo vročal odločbe, na podlagi katerih naj bi do 15. novembra prejeli nadomestilo dela zamujenih plač v višini do štiri in pol minimalne plače.
Sporazum o socialnem zavarovanju. Bosna in Hercegovina (BiH) in Slovenija sta spremembe že uskladili, so potrdili na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) ter zunanjem ministrstvu. Vendar pa datuma podpisa na MDDSZ še ne morejo napovedati, saj čakajo na odziv iz BiH.
Srečanje z delodajalci
Doslej je ljubljanski zavod že organiziral soočenje delavcev s tremi morebitnimi delodajalci, ki potrebujejo okoli 60 delavcev. Pozneje so se po besedah Vrtačnikove pojavila še druga podjetja, ki iščejo gradbene delavce, in tako bodo danes predstavili še enega.
Delavci so se najbolj zanimali za ponudbo podjetja, ki tudi čez zimo izvaja gradbena dela v Italiji. “Dogovarjali smo se s takimi delodajalci, ki lahko delavcem nudijo prenočišče in topel obrok,” je pojasnila Vrtačnikova. Dodala je, da so iskali take delodajalce, ki lahko zagotovijo bivanje in prehrano. Med odpuščenimi 573 delavci Vegrada jih je namreč skoraj polovica – 250 – tujcev z začasnim prebivališčem in začasnim dovoljenjem za delo, ki so večinoma živeli v ljubljanskih samskih domovih.
Čakali bodo podpis
Status teh je tudi najbolj problematičen. “Vsi imajo enake pravice, saj so vsi zavarovani za primer brezposelnosti, delovno razmerje pa je prenehalo brez njihove krivde,” je pojasnila Metka Barbo Škerbinc, pomočnica vršilke dolžnosti generalne direktorice ZRSZ. Vendar veljavni sporazum o socialnem zavarovanju Slovenije z Bosno in Hercegovino, od koder prihaja večina teh delavcev, določa, da lahko pravico do denarnega nadomestila uveljavljajo le tisti, ki imajo pri nas stalno prebivališče. Državi sta se že dogovorili za spremembo, s katero bodo lahko dobili nadomestilo tudi začasno prijavljeni, vendar še ni bila
podpisana.
Do veljavnosti jim bo zato pravica do denarnega nadomestila mirovala. Ko bo dogovor ratificiran, pa bodo morali delavci izpolniti še en pogoj – v Sloveniji bodo morali prijaviti vsaj začasno bivališče. “Za te delavce je najboljša rešitev, da bi si po prijavi na zavodu našli novega delodajalca, ki bo zanje naredil nova delovna dovoljenja in dovoljenja za prebivanje,” pa je bila realistična Barbo Škerbinčeva.
