Davki spet padli na ljudi

Od 1. januarja se zaradi novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) od avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb plačuje prispevek v višini 8,85 odstotka bruto prejemka. Gre za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, pri čemer se ta prejemek ne šteje v pokojninsko osnovo, prav tako pa takemu delavcu ne teče pokojninska doba.

Večina znižuje honorarje

Izračunali smo, da je posameznik, ki prek avtorske pogodbe na mesec zasluži tisoč evrov neto, do zdaj delodajalca stal dobrih 1.290 evrov, od 1. januarja pa ga bo stal 1.404 evre; če bo seveda delodajalec zanj poravnal strošek zavarovanja in mu ne bo zmanjšal neto honorarja. V praksi je po naših informacijah precej pogosteje, da podjetja za novo zavarovanje znižajo honorar, kar pomeni, da bi po novem za enako delo in isti strošek za delodajalca ta honorarec namesto tisoč dobil 920 evrov honorarja.

Da so izplačevalci honorarjev že napovedovali, da bodo prispevek zaračunali avtorju, torej za skoraj devet odstotkov znižali neto honorarje, so pred dnevi opozorili v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) in novinarskem sindikatu. Po naših informacijah so nekatera podjetja celo pritiskala na honorarce, naj odprejo s. p. in bruto nakazilo ohranijo enako, plačevanje socialnih prispevkov pa naprtili delavcem; zadnjim tako ostane nekaj sto evrov manj.

S. p. je pač precej cenejši

"Samostojni podjetniki, ki uveljavljajo normirane stroške, so zdaj za podjetje precej cenejši, tudi če jim podjetje nakaže denar za akontacijo dohodnine. To morajo po novem sicer plačevati sami, a so se na 70 odstotkov zvišali normirani stroški, hkrati pa se je akontacija dohodnine znižala s 25 na 20 odstotkov," so nam povedali v računovodstvu enega od podjetij.

Za tisoč evrov neto honorarja samostojni podjetnik, ki se odloči za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih stroškov, izplačevalca stane 1.063 evrov (če mu podjetje doda 63 evrov za akontacijo dohodnine, ki jo mora po novem plačevati sam). Seveda mora sam plačati tudi socialne prispevke, a mu hkrati teče pokojninska doba in je zdravstveno zavarovan.

Lani je za tisoč evrov honorarja normiranec podjetje stal 1.176 evrov. Če bi bilo podjetje pripravljeno ohraniti ta strošek ali delavca plačati, kot da bi ta delal prek avtorske pogodbe, bi lahko s honorarjem plačeval še prispevke in bi mu ostalo enako kot prej.

Izvedeli smo mimogrede

Do načina uvedbe prispevka so kritični tudi v računovodstvu enega od delodajalcev. "Da bo treba plačevati tega 8,85 odstotka, smo izvedeli, ko smo oddajali REK-obrazec o izplačanih dohodkih prek e-davkov; tega ni bilo mogoče oddati, ker so delali prilagoditev programa prav za to zavarovanje. Ne vem, ali še v kakšni državi sredi decembra objavijo zakon, ki začne veljati z novim letom," so kritični.

Nova zakonodaja bo po žepu udarila tudi kulturnike

"Spremembe dohodninske in pokojninske zakonodaje bodo najbolj prizadele samozaposlene v kulturi, ki se jih obravnava, kot da so podjetja," opozarja Vesna Bukovec iz Odprte zbornice za sodobno umetnost.

Po izračunu društva Asociacija bodo največjo spremembo doživeli tisti s 70-odstotnimi normiranimi stroški, ki imajo najnižje prihodke, saj zaslužijo manj kot deset tisoč evrov na leto. Do zdaj niso plačevali dohodnine, po novem bodo zanjo odšteli 600 evrov. Tisti, ki zaslužijo 18 tisočakov na leto, bodo plačali za 600 evrov dohodnine več.

Asociacija trdi, da se pozitivni učinki reforme kažejo šele pri tistih, ki zaslužijo več kot 35 tisoč evrov na leto ali pa jim prispevke plačuje ministrstvo in zaslužijo več kot 15 tisoč evrov na leto. Teh je le četrtina izmed 2.340 samozaposlenih v kulturi. "Za vse, ki prispevke za socialno varnost plačujejo sami, je izračun dohodnine v primerjavi s staro zakonodajo bolj neugoden," pravijo na Asociaciji. Opozarjajo še, da bo kljub na prvi pogled pozitivnemu dvigu normiranih stroškov na 70 odstotkov težave prinesla ukinitev vseh preostalih davčnih olajšav.