Zakon. Sosedsko pomoč je kot ključen problem izpostavila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), ker se na ta način podjetnikom, ki legalno delajo, odžira posel.
Tako nam je odgovorila Aleksandra Klinar Blaznik, predstavnica za odnose z javnostmi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ko smo spraševali, na podlagi česa so na MDDSZ ocenili, da je medsosedska pomoč pereče področje, ki ga je treba omejiti.
Pavel Sedovnik, OZSMi od članov dobivamo nenehna opozorila, da se pod krinko dogajajo dejavnosti.
Na tržnem inšpektoratu, ki je pristojen za nadzor dela na črno, namreč sploh ne vodijo evidence o tem, koliko podjetnikov je opravljajo delo na črno pod pretvezo sosedske pomoči.
Zato je jasno, da na MDDSZ svojih ocen niso mogli podkrepiti z njihovimi številkami, čeprav je Zoran Kotolenko z MDDSZ na novinarski konferenci prejšnji teden dejal, da so pri sosedski pomoči želeli preprečiti samo tisto, “kar je bilo resnično v nebo vpijoče – tisti, ki opravlja pridobitno dejavnost, tega sosedu ne more početi brezplačno".
Svarilo članstva
Na MDDSZ so nam potrdili, da statističnih analiz, ki bi dokazovale, da gre za “v nebo vpijoče področje", tudi sami niso naredili, so se pa za spremembe odločili na prigovarjanje OZS.
Vendar kot smo preverili, tudi na OZS oprijemljivih podatkov o zlorabah sosedske pomoči nimajo. So jih pa, kot nam je povedal Pavel Sedovnik z OZS, o tem, "da se v kombinaciji z delom v lastni režiji in medsosedsko pomočjo dogajajo dejavnosti pod krinko", veliko opozarjali člani.