Del optičnega omrežja privatizirali brez vednosti javnosti

Podjetje Stelkom, ki skrbi za več kot 3000 kilometrov dolgo hrbtenično optično omrežje v Sloveniji, je dobilo pomembnega novega lastnika iz tujine. 40-odstotni delež v podjetju Stelkom je na tiho prevzela družba Metrima International s sedežem na Švedskem. Povezave novega lastnika vodijo tudi do Slovenije, poroča portal Necenzurirano.si.

Stelkom svojim strankam ponuja hrbtenično optično omrežje, ki se prepleta z elektrodistribucijskim po zraku in pod zemljo, za širokopasovni dostop in druge storitve. Med drugim javnemu zavodu Arnes zagotavlja delovanje posebnega omrežja za 300.000 uporabnikov s področij izobraževanja, raziskovanja in kulture. Med njegovimi večjimi naročniki so še ministrstva za javno upravo, notranje zadeve in obrambo, družba Gen energija, lastnica slovenske polovice jedrske elektrarne v Krškem, in Dravske elektrarne, navajajo na portalu Necenzurirano.

Do zdaj je bilo v lasti Elesa, Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in državnih elektrodistribucijskih podjetij, pred dnevi pa je dobilo zasebnega švedskega lastnika. Javnost o tem ni bila obveščena ne s strani Elesa ne Stelkoma.

Delna privatizacija v pripravi skoraj dve leti

Po navedbah se je delna privatizacija podjetja Stelkom začela leta 2020 v času tretje vlade Janeza Janše. Takrat si je Stelkom od Metrime International izposodil dva milijona evrov, marca lani pa so v luči potrebe po dodatnih sredstvih iskali potencialnega strateškega partnerja in znova našli družbo Metrima International. Ta je posojilo pretvorila v kapital in postala 40-odstotna lastnica, s tem pa si je zagotovila tudi pomemben kontrolni delež in si odprla vrata do poznejšega prevzema Stelkoma.

Vse to so dovolila državna energetska podjetja z Elesom in HSE na čelu. Podjetje Metrima International ima enega zaposlenega in na leto ustvari manj kot pol milijona evrov prihodkov od prodaje. Se pa naj bi v njegovem ozadju skrivali tudi ljudje iz Slovenije. Na koncu lastniške verige skupine Metrima je namreč švicarsko podjetje Nepers, katerega direktor Benny Ingemar Iggland je v zadnjih letih prek drugega podjetja Harlach sodeloval pri več nepremičninskih poslih v Ljubljani.

Kot zastopnik Igglandovih podjetij v Sloveniji nastopa Rihard Vide, nekdaj predsednik uprave Volksbank Slovenija in solastnik Biobanke ter nekdanji član Rotary Club Ljubljana Emona. V preteklosti pa se je Vide že znašel tudi v poslih z Elesom, še dodajajo na Necenzurirano.

Prikaz nasprotnih dejstev

Objavljamo prikaz nasprotnih dejstev, ki ga je posredovala družba Stelkom. 

"Ne drži trditev, da »švedsko podjetje nadzoruje hrbtenično optično omrežje v Sloveniji«. Po izvedeni dokapitalizaciji je Stelkom v več kot 60% posredni državni lasti. Stelkom ne upravlja ali skrbi za varnost kritične infrastrukture in nikoli ni bil lastnik državne hrbtenične infrastrukture. Stelkom skrbi za trženje prostih kapacitet na tej infrastrukturi ter za komercialni del omrežja, ki je strogo ločen od delovanja državne kritične infrastrukture. Trditev, da švedsko podjetje z 39% deležem v Stelkomu nadzoruje državno hrbtenično omrežje v Sloveniji, ni resnična. 

Ne drži, da je bila dokapitalizacija Stelkoma izvedena v tajnosti. Poslovno sodelovanje z Metrimo ni bilo tajno, NS Stelkom je bil o vseh aktivnosti obveščen. Na podlagi sklepa NS je bil izveden postopek prevebe interesa potencialnih vlagateljev. Interes je zaradi medsebojno odprtih projektov izkazalo podjetje Metrima, ostali so postavljali nesprejemljive pogoje ali pa interesa niso pokazali. Poročilo o poteku izbora je bilo obravnavano na Nadzornem svetu Stelkom in je bilo sestavni del gradiva za Skupščino. 

Ne drži trditev, da se je z dokapitalizacijo Stelkoma privatiziralo državno telekomunikacijsko omrežje. Omrežje je vzpostavljeno za potrebe upravljanja državne kritične infrastrukture in kot takšno nikoli ne bo privatizirano in bo v lasti podjetij, ki so v večinski državni lasti. Stelkom na podlagi poslovne pogodbe oddaja proste kapacitete na tem telekomunikacijskem omrežju. Z vstopom novega strateškega lastnika torej ni bil privatiziran niti meter optike, ki še naprej ostaja v rokah sedanjih lastnikov. 

Ne drži trditev v članku, da so lastniki Stelkoma pol leta pozneje ugotovili, da potrebuje še dober milijon evrov dodatnega kapitala. Kapitalska vrednost Stelkoma v letu 2017 je bila le okoli 915.000 EUR, kar je povzročalo izzive pri pridobivanju investicijskih sredstev na kapitalskih trgih. Pred izvedeno dokapitalizacijo smo z uspešnim poslovanjem uspeli vrednost sredstev več kot podvojiti iz 6 mio EUR v 2017 na 12.4 MIO EUR v letu 2021. Stelkom je za izvajanje potrjenih razvojnih projektov zaprosil svoje lastnike za dokapitalizacijo, vendar se nihče od lastnikov ni odzval. Zato smo iskali druge možne vire, tudi z iskanjem primernega strateškega partnerja.

Stranke, kot so v članku omenjeni Arnes, MJU, MNZ, MORS itd., so pridobljene na podlagi uspešnih prijav na javna naročila. Storitve tem podjetjem in organizacijam poleg Stelkoma ponujajo tudi drugi telekomunikacijski operaterji, nekateri tudi v izključni tuji lasti."
 

dezurni@styria-media.si