Janez Janša: "Delanje bančne luknje je družinski posel"

Pred preiskovalno bančno komisijo državnega zbora sta danes pričala nekdanja predsednika vlade Janez Janša in Alenka Bratušek. 

Bratuškova je v pričanju pred bančno komisijo, ki ugotavljanja zlorabe v bančnem sistemu ter vzroke za to sanacijo, razloge za nastanek bančne luknje po poročanju STA pripisala odločitvam iz preteklosti, predvsem iz let 2005 in 2007. Po njenem mnenju pa takrat ni bilo vprašanje, ali dokapitalizirati banke in za kakšno ceno, temveč le, ali bo Sloveniji uspelo sami sanirati banke, ali pa bo morala zaprositi za pomoč.

Janša je vlado vodil od decembra 2004 do konca novembra 2008 ter od februarja 2012 do konca marca 2013, ko je vodenje prevzela Alenka Bratušek, ki je vlado vodila do sredine septembra 2014. Konec leta 2013 je država izvedla sanacijo bančnega sistema.

Janša je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo povedal, da bomo, v primeru, da ne dobimo odgovora na to, kako je možno, da smo že drugič soočeni z dokapitalizacijo državnih bank, priča še tretji. 

.@JJansaSDS Delanje bančne luknje je družinski posel. Mnogi zakonski partnerji so zaposleni v državnih bankah, na sodiščih, na tožilstvu ... pic.twitter.com/0M9yRhbPgq

— SDS (@strankaSDS) November 6, 2017

Poudaril je, da bančna luknja ni nastala v času njegove vlade, prav tako se je državni dolg v tem času zmanjšal in ne povečal. "Naša vlada je odgovorna, da se je dolg slovenske države zmanjšal z s 24 na 22 odstotkov BDP," je dejal. "Potem je prišla Pahorjeva vlada, ki ga je povišala na čez 70 odstotkov, kar je daleč najvišje povišanje." Hkrati je poudaril, da vlada ne more biti odgovorna, kako se zadolžujejo njeni državljani in podjetja.

Slabi krediti so se podeljevali tudi v krizi

Izpostavil je posameznike, ki so preko svojih mrež lahko najemale kredite, medtem ko marsikateri podjetnik ni mogel priti do njih. "Niso mogli, tako kot Janković, poklicati Kramarja ali Kovačiča ter zahtevati kredit za Stožice," je dejal in poudaril, da so se slabi krediti podeljevali ves čas, tako v času prosperitete kot v času največje finančne krize. 

Bančna luknja Slovenija "Preiskava bančne luknje bi morala biti prioriteta"

Dodal je, da se pri tem ne smemo sklicevati na zakonodajo, češ da je zakonodaja to omogočala. "Zagotovo so mreže in povezave naredile vse, da bi jim bila regulativa čim bolj naklonjena, a zlorab ne smemo reducirati samo na slabo zakonodajo," je poudaril. "To se je že enkrat zgodilo, leta 1997, ko se je zaključevala prva sanacija. Ko so postavili LDS-ovi vladi vprašanje glede odgovornosti za prvi rop slovenskih bank, je bil odgovor, da so bili takrat drugačni časi, da je bila zakonodaja ohlapna. Ni bila kriva zakonodaja, kriv je bil tisti, ki je sprejel napačne odločitve, ki so oškodovale naš sistem."

Shutterstock

Incestuozno kroženje kadra

Kroženje kadra iz Banke Slovenije v vodstva komercialnih bank je označil za incestuozno. "Vidimo, da je šlo za izredno prepleteno krožno bančništvo, kjer so se dogajali incesti brez prehodnih rokov, omejitev," je izpostavil. "Ne moreš biti danes regulator, jutri pa sediš v vodstvu ene od komercialnih bank."

Tak način kadrovanja, poudarja, se prenaša tudi na mlajšo regulacijo. "Če kje manjka regulativa, je to na področju bančništva."

.@JJansaSDS: Eno izmed imen, ki je igralo ključno vlogo tako v prvem kot v drugem ropu slovenskih bank, je zagotovo Herman Rigelnik. #banke pic.twitter.com/9nDnWpdaYq

— SDS (@strankaSDS) November 6, 2017

Glede njegovega javnega opozorila, ko je bil predsednik vlade, da bo Slovenija bankrotirala, pa je poudaril, da ne more biti razlog za povišanje obrestnih mir v opisu stanja, ampak v stanju samem. "Vlada je podatke o tem, kako resno je stanje v slovenskem bančnem sistemu najprej dobila od evropske komisje, ona pa od evropske centralne banke," je poudaril. "Podatke so imele vse bonitetne agencije, na podlagi le teh so padale ocene Slovenije, od katerih so bili odvisni pribitki, ki so se plačevali za posojila."

V Italiji, Nemčiji in Avstriji je drugače kot pri nas

Poudaril je še, da se ob razpravi o zadolženosti Slovenije v primerjavi s tujino premalo izpostavlja pomembna razlika glede tega, kje je posamezna država zadolžena. "Med njihovim in našim problemom je razlika v dejstvu, da je Slovenija, ki ima javni dolg med 75 in 78 odstotki BDP, zadolžena zunaj," je poudaril. "Mi večino dolga odplačujemo zunanjim institucijam. Italija je zadolžena celo več, okoli 130 odstotkov, a ta denar večinsko plačuje italijanskim finančnim institucijam, t. j. svojim bankam, zavarovalnicam. Denar kroži znotraj države, zato je naš problem bistveno večji kot v Avstriji, Italiji ali Nemčiji."

Anže Petkovšek

Slabi krediti še na bankah

Glede precenjenosti bančne luknje je dejal, da bi bilo enostavno, če bi bila bančna luknja precenjana, saj bi potem ta denar nekje bil. Izpostavil je problem prenosa terjatev na slabo banko. "Predstavniki Banke Slovenije, vlade in deloma Združenja bank Slovenije so še pred letom dni govorili o tem, da v slovenskih bankah še vedno obstajajo slabi krediti, ki ne bodo poplačani," je dejal. "Imamo sliko, ko so bile na slabo banko prenešene terjatve, ki tja ne sodijo, hkrati pa so v bankah ostale terjatve, ki bi morale biti prenešene." Ocenjuje, da je v ozadju interes, da se "nadaljuje krožno finančno gospodarstvo, v katerem denar pride nazaj do tistih, ki so ga že enkrat ukradli". 

dezurni@zurnal24.si