''Podarjamo od 30 do 40 naravnih drevesc, gre za simbolično dejanje, ki traja že nekaj let. Želimo opozoriti, da s pridobivanjem smrekic na pravilen način ne ogrožamo gozda in okolja, polega tega pa naravne smrekice tudi lepo dišijo,'' je za zurnal 24 povedal Borut Debevc iz Zavoda za gozdove. ''Seveda pa morajo biti drevesca posekana na pravilen način, to prepoznamo po plombi v obliki nalepke, ki je letos rumene barve'' je še dodal Debevc.
Okrasna drevesca lahko pridobijo lastniki gozdov pri strokovnem redčenju mladega gozda, na zaraščajočih se negozdnih površinah, pod daljnovodi, ki so napeljani skozi gozdove, ali na posebnih nasadih za vzgojo prazničnih drevesc.
Vse več umetnih drevesc
V zadnjem desetletju je v mnogih domovih naravno drevesce zamenjalo umetno, izdelano iz plastičnih mas. V prodajalnah je povpraševanje zelo veliko, cene umetnih dreves pa zelo različne.
''V Merkurju smo letos kupili 25.000 kosov umetnih smrečic velikosti od 45 centimetrov do 5 metrov. Do danes smo jih od tega prodali kar 21.000 kosov,'' je sporočil predstavnik za stike z javnostmi Rok Istenič. Redne maloprodajne cene se pri njih gibljejo od 3,99 evra za 45-centimetrsko smrečico do 169,99 evra za 5-metrsko smrečico, največ zanimanja pa je sicer za 185 centimetrov veliko umetno smreko po ceni 18,49 evra. Od 525 pravih smrek jih imajo na zalogi le še 11.
V prodajalni Kalia Kamnik je več povpraševanja po kvalitetnejših umetnih smrekah, cene pa se gibljejo od slabih 7 do 149 evrov. ''Največ ljudje kupujejo 60-centimetrske umetne smrekice, zelo veliko prodamo tudi 120-centimetrskih, najdražje so 230-centimetrske za 149 evrov,'' je povedala Marinka Slapar.
Je umetno res bolj ekološko?
Mnogi se za nakup umetnega drevesca odločijo iz ekoloških razlogov. Pa pri tem res ravnajo ekološko in ohranjajo gozdove? V eni od tujih raziskav je bilo ugotovljeno, da mora umetno božično drevo služiti svojemu namenu 20 let, da se njegov negativni vpliv na okolje izenači z negativnim vplivom pridelave naravnih božičnih drevesc iz nasadov. ''Za izdelavo božičnih dreves iz umetne mase je namreč vložek energije v primerjavi s potrebno energijo za pridelavo naravnega drevesca zelo velik. Ko umetna drevesa zavržemo, pa postanejo težko razgradljiv odpadek v našem okolju, medtem ko so naravna drevesca v celoti biološko razgradljiva,'' še pojasnjujejo na Zavodu za gozdove.
Z gozdom v praznike
Kot je že tradicija, Zavod za gozdove danes med 13. in 14. uro organizira simbolično podaritev drevesc, ki bo na Nazorjevi ulici med Kavarno Union in frančiškansko cerkvijo.
