Delodajalci: Ne branimo vlade, ampak ...

Zakon po njihovih besedah ni popoln, je pa nujen začetek sprememb, ki jih Slovenija potrebuje ne glede na to, kdo vlada, so povedali. Priznali so, da način sprejemanja zakona ni bil takšen, kot bi si ga želeli. Spomnimo, poslanci NSi, Demokratov in Resnice so zakon vložili še pred nastopom nove vlade, o njem ni bilo nobenega socialnega dialoga ali javne razprave, zakon pa je bil s podporo SDS sprejet in po vetu znova potrjen še pred prisego Janševe vlade. 

Delodajalske organizacije pravijo, da bodo takoj po referendumu predlagale popravke kjer bodo potrebni, in se zavzele za širok socialni dialog, se pa bojijo, da bi zavrnitev zakona ustavila potrebne spremembe. Od vlade hkrati pričakujejo, da bo po referendumu spremljala učinke zakona in izboljšala rešitve, ki se ne bodo izkazale za optimalne. 

Kdo bo vse to plačal

Vprašanja, kako se bodo davčni odpustki financirali, delodajalske organizacije niso načele. Izpad proračunskih prihodkov bo v prvem letu najbrž med 850 milijoni evrov in 1,2 milijarde evrov (to je ocenjeni statični učinek), ko se zaradi novih predpisov spremenilo vedenje posameznikov in podjetij, pa med 600 in 700 milijoni evrov. Ob tem je treba opozoriti, da je treba že brez tega za več kot pol milijarde evrov sklestiti predvideno proračunsko porabo prihodnje leto, saj je proračunski primanjkljaj brez ukrepov 3,3 odstotka BDP, vlada pa je v Bruselj poslala podatek, da je cilj primanjkljaj v višini 2,5 odstotka, ukrepov, s katerimi bi ga dosegli, pa ni predstavila.

"Danes ne prihajamo braniti vlade. Slovenija se sooča s pomanjkanjem kadrov, staranjem prebivalstva, visokimi stroški, administrativnimi obremenitvami in vse močnejšo mednarodno konkurenco. To so problemi, ki vplivajo na kakovost življenja vsakega izmed nas. Če tega še ne čutimo danes, bomo čutili jutri," je dejal predsednik GZS Tibor Šimonka. Največja konkurenčna prednost danes po njegovih besedah "niso stroji ali surovine, ampak ljudje. Kdor zna pridobiti in zadržati dobre kadre, zmaga. Zakon nam pri tem pomaga, da mladi in strokovnjaki ostanejo v Sloveniji ali se vanjo vrnejo." Zakon razume kot začetek potrebnih sprememb, ne kot njihov zaključek. "Na referendumu bomo odločali o državi, v kateri bodo mladi imeli priložnosti in si bodo tukaj ustvarjali prihodnost za svoje družine. O državi, kjer se bodo podjetja razvijala, zaposleni pa bodo imeli boljše službe. Kjer bodo upokojenci imeli dostojne pokojnine. In v kateri bo država zaradi več ustvarjenega lahko zagotavljala kakovostne javne storitve in poskrbela za socialno šibke. Glas ZA je glas za to, da se spremembe začnejo, namesto da znova ostanemo na začetku," je dodal.

Predsednik ZDS Marjan Trobiš je izpostavil razvojno kapico, ki najvišjo osnovo za socialne prispevke omejuje na 7.500 evrov bruto, in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu. "Razvojno kapico razumemo kot naložbo v nastajanje in ohranjanje delovnih mest z najvišjo dodano vrednostjo. Podjetjem bo olajšala zaposlovanje strokovnjakov, za katere tekmujemo na mednarodnem trgu. Polna pokojnina ob delu pa omogoča, da izkušeni sodelavci ostanejo in svoje znanje prenesejo na mlajše. Pri tem je bistven skupni interes: delavec želi in zmore delati, delodajalec pa njegovo delo potrebuje," je dejal. Oba ukrepa povezujeta razvoj podjetij in boljši materialni položaj zaposlenih. Hkrati pričakuje pregleden načrt financiranja, spremljanje učinkov in odgovorno upravljanje javnih sredstev. "Kakovostne javne storitve in vzdržno socialno varnost moramo ohranjati skupaj s pogoji za uspešno gospodarstvo, saj brez drugega ne bo prvega."

Predsednica TZS mag. Mariča Lah je poudarila, da zakona ne presojamo po tem, kdo ga je predlagal, ampak po tem, kaj prinaša ljudem in gospodarstvu. Zakon trajno znižuje DDV za 15 skupin osnovnih živil ter za semena, sadike in gnojila z 9,5 na 5 odstotkov: "Znižanje DDV na osnovna živila bodo najbolj občutili upokojenci, mlade družine in ljudje z nizkimi plačami. To ni luksuz, to je košarica prav vsakega izmed nas. Prepričani smo, da ga bodo trgovci prenesli v maloprodajne cene, k temu jih sili tudi močna konkurenca na trgu." Nižji DDV bo zmanjšal odliv kupne moči v tujino, saj ta ukrep prinaša znižano stopnjo DDV za osnovna živila, kot je poznajo vse naše sosednje države.

Predsednik OZS Blaž Cvar je izpostavil administrativne razbremenitve, sistem za normirane podjetnike in nižji DDV na energente. "Za te rešitve se obrtniki in podjetniki zavzemamo že vrsto let. Manj birokracije pomeni več časa za delo in stranke. Normiranci potrebujejo preprost sistem in predvidljiva pravila, da lahko načrtujejo poslovanje. Nižji DDV na elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo pa bo razbremenil tako delavnice kot gospodinjstva," je povedal. Dodaja, da gre za rešitve, ki jih Obrtno-podjetniška zbornica že kar nekaj let predlaga v svojih zahtevah obrti in podjetništva. "Nam je vseeno, katera vlada bo to sprejela, leva ali desna. Gre namreč samo za izenačevanje ali pa približevanje zakonodaje, kot jo že imajo sosednje ali pa bližnje države. Tako da ta stvar je nujna, da jo sprejmemo, če želimo še imeti slovensko gospodarstvo konkurenčno. Tu pa vemo, da smo v zadnjih letih padli za 14 mest."

Gostitelj Marko Kajzer, član ZDOPS, je izpostavil, da "podjetje niso samo stroji, naročila in bilance. Brez ljudi, ki znajo in hočejo delati, tudi naša delavnica ne bi bila vredna prav veliko. Naši interesi niso v vseh pogledih enaki, imamo pa skupno vprašanje: kakšne pogoje potrebujemo, da bomo lahko v Sloveniji še naprej delali, zaposlovali in razvijali podjetja." Dotaknil se je v zakonu vključene rešitve za primer, ko se zaposleni med opravljanjem dela poškoduje. "Varnost zaposlenih mora ostati na prvem mestu, vendar mora biti odgovornost delodajalcev sorazmerna. Za malo podjetje lahko neomejen regresni zahtevek pomeni razliko med nadaljnjim poslovanjem in zaprtjem podjetja. Predlagana ureditev odgovornosti ne odpravlja, temveč postavlja jasnejše in bolj predvidljive meje." Pozdravil je tudi uvedbo tako imenovanega mikro s. p., ki predstavlja začasno razbremenitev tistih samozaposlenih in kmetov, ki izpolnjujejo zakonski pogoj in jim nizki prihodki otežujejo plačevanje prispevkov.

dezurni@styria-media.si