“Malenkostna rast zaposlenosti se pri nas ne pozna, pomoč še vedno potrebuje ogromno ljudi,” razlaga sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Murska Sobota Albina Knapp. Čeprav je država lani v okviru programa Pomurje 2015 regiji namenila 6,6 milijona evrov, je bila brezposelnost 17-odstotna. Decembra je bilo tako brez dela devet tisoč ljudi. Povprečna brezposelnost je bila pred zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji 19-odstotna, “kar pomeni, da pada”, pa odgovarjajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT).
Ohranjanje statusa quo
“Za pomursko regijo je pomoč po zakonu o razvojni podpori pomenila bistveno lažje spopadanje s krizo,” pojasnjujejo na MGRT. Dodajajo, da bi bile ob odsotnosti ukrepov “lahko gospodarske in socialne posledice bistveno slabše”. S pomočjo državnih spodbud je v okviru projekta razvojnega centra slovenskega gospodarstva v Pomurju lani denimo zaživelo eno podjetje in 143 novih delovnih mest.
Načrti so, denarja ni
Zaradi visoke brezposelnosti je država odobrila tudi posebno pomoč Pokolpju. Izvaja jo prek sedmih ukrepov; spodbujanja konkurenčnosti, povračila plačanih prispevkov za socialno varnost, davčnih olajšav za investicije in garancije za investicijske kredite. Zadnji je še v pripravi, pri gradnji prometne infrastrukture nastajajo zamude pri umeščanju v prostor, prav tako pa država zanj nima sredstev. Pri zadnjem ukrepu, energetski infrastrukturi, se po besedah MGRT “ukrep izvaja, vendar ne po načrtovani dinamiki. Razlog za zamudo so nezadostna finančna sredstva.”
Ni prednosti za ogrožene
V Pokolpju je bilo marca 2011, torej pred uvedbo programa, brez dela 3.400 ljudi. Januarja letos jih je bilo že 4.200. “Učinki programa rezultatov ne kažejo hitro,” pravi županja Občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič. “Investicije v manjša podjetja ne morejo kompenzirati hkratnega množičnega odpuščanja,” pojasnjuje. Dodaja, da poleg podjetniških investicij regija potrebuje predvsem prometno in informacijsko infrastrukturo. “Kljub obljubam, da bodo imela ogrožena območja prednost pri drugih državnih razpisih, se to ne dogaja. Nekatere regije so favorizirane, predvsem pa še več dobijo tisti, ki veliko že tako ali tako imajo,” še pravi Čemas Stjepanovičeva.
"graff" - moram te podpreti. Res je, pa ne samo v Prekmurju. Tudi v okolici Maribora je mnogo takih, ki pri nas vlečejo socialne dodatke, delajo pa v Avstriji. Imajo avtomobile, o katerih večina smrtnikov v Sloveniji lahko samo sanja… ...prikaži več - VW pasat, Aud, vse na lizing, da ni napisano na njih. Dobesedno se norčujejo iz sistema.Žal mi je seveda res tistih pravih revnih, ki jih je pa ravno tako veliko..
država pomaga kratkoročno...dolgoročno pa uničuje . Poglejmo samo ,da se država spusti v odpiranje ene firme in si pravi da pomaga?? Kako zaničevanje realne krize!!
Ja očitno je za Slovenijo Pomurje isto, kot so bili za nas v rajnki YU nerazviti ( Kosovo, BiH, Črna Gora) ali po domače, sod brez dna. Zanimivo, kako slabo jim gre, pa imajo veliko boljše ceste kot (razviti) Gorenjci,… ...prikaži več kjer ni denarja niti za krpanje. Država je subvencionirala pridelavo hrane v toplih rastlinjakih, a plodove jejo Avstrijci, ne pa mi. Tukaj vlečejo nadomestilo za brezposelnost, v Avstriji pa delajo na črno. Človek verjeti ne more, boljše in lepše hiše imajo kot Gorenjci, Primorci in drugi. Čas je, da dobijo upravitelja, ki ne bo PREKMUREC ampak nekdo iz Bele Krajine, kjer pa lahko samo sanjajo o denarju namenjenemu ,,nerazvitim,,!Vsekakor tako ne gre več in nekdo bo moral položiti račune za denar, ki je in še vedno puhti v prazno. Imajo geotermalno energijo, lahko bi bili glavni pridelovalci zelenjave v tem delu Evrope, pa nič, denar izgine pri prekladanju papirjev, pri dragih analizah in projektih že na začetku, v tem so svetovni mojstri. Danes je vreča prazna,