Cenzus. Prva odrasla oseba lahko dobi 229 evrov denarne socialne pomoči, druga še 160 evrov. Na vsakega otroka pa država poleg otroških dodatkov primakne po 68 evrov socialne pomoči.
Izbris. Brezposelnega, ki prejema DSP in odkloni ponujeno delo, zavod za zaposlovanje črta iz evidence, center za socialno delo pa mu za naslednjih šest mesecev vzame DSP.
Podpiranci. Kar 6.698 ljudi prejema denarno socialno pomoč (DSP) že več kot pet let, kar 482 pa že več kot devet let, kažejo podatki ministrstva za delo.
Večina med zadnjimi je še zmožna delati in že več kot devet let dobiva redno pomoč, ki se na začetku dodeli za tri mesece in potem podaljšuje vsake pol leta. Le peščica prejema tako imenovano trajno pomoč, ki jo praviloma dobijo starejši od 60 let, bolniki in invalidi, ki so po mnenju invalidske komisije trajno nezmožni za delo, ob tem pa nimajo ne dohodkov ne premoženja in tudi nikogar, ki bi jih lahko preživljal.
Uradno vse štima
Kako lahko nekdo dobiva redno DSP tako dolgo, čeprav ni ne invalid ne bolnik, ki bi bil nezmožen za delo, smo vprašali Jadranko Tkalec, vodjo na oddelku DSP na mariborskem centru za socialno delo (CSD). “Dobiva, ker uradno izpolnjuje vse pogoje. Je na zavodu, izkazuje, da aktivno išče delo, prinaša vloge,” pojasnjuje. Nato navede primer: “Na DSP imam od leta 2003 mlado deklico, rojeno leta 1981, s srednjo izobrazbo. Pogoje izpolnjuje po vseh evidencah. Sedem let. Živi na istem naslovu kot starši. Ko je zaprosila za DSP, je bila samska, zdaj ima že dva otroka. Partner je tudi brezposeln, brisan iz evidence zavoda za zaposlovanje zaradi krivdnega razloga.”
Jadranka Tkalec, CSD MariborVsako leto se povežemo z Vinagom za obiranje sadja in povem vam, da je težko dobiti ljudi. Ugotovili so, da je bolje dobiti DSP in kje delati na črno, kot pa iti nekam za ves dan obirat sadje.
Od pomivalca do usnja
Sogovornica ob tem priznava, da je “slika v pisarni in na terenu v nekaterih primerih popolnoma različna”, da pa je strokovnih delavcev premalo, da bi pogosteje hodili na teren. “Na terenu odkrivamo zunajzakonske skupnosti ali pa vidimo, da nekdo res živi v skromnih pogojih, nekdo pa ima vse – od pomivalnega stroja do usnjene sedežne garniture,” poudarja.
Britanci bodo odslužili
V Veliki Britaniji (VB) razmišljajo o spremembah sistema socialne zaščite: brezposelni, ki že dolgo prejemajo socialno podporo, bi bili dolžni štiri tedne zastonj opravljati družbenokoristna dela, če bi hoteli obdržati približno 75 evrov tedenske pomoči. V nasprotnem primeru bi začasno ostali brez denarja.
V zakonu, v praksi pa ne
Pri nas pa je brezposelni, ki prejema DSP, po trenutno veljavni zakonodaji sicer dolžan sprejeti vsako zaposlitev, delo po podjemni ali avtorski pogodbi, po treh mesecih prejemanja DSP pa tudi humanitarno ali drugo začasno delo, na katerega ga napoti zavod za zaposlovanje.
37,2 milijona evrov je država za javna dela namenila letos.
“To je samo uzakonjeno, a se ne izvaja. Žal. Zavod ob taki količini nezaposlenih preprosto ni zmogel izvajati še tega,” trdi Simona Strnad s CSD Moste - Polje. Takšni pogoji, h katerim stremijo v VB, se ji sicer zdijo dobri. “Ljudje, ki pridejo k meni, želijo, da se jih nekam vključi zaradi lastnega občutka vrednosti,” pove. Enako meni Tkalčeva: “Nekaj bi se na tem področju na vsak način moralo premakniti. Te pomoči postanejo destimulativne. Sploh za mlade, prve iskalce zaposlitve.”
Junija bo sicer pri nas začela veljati nova socialna zakonodaja, po kateri bo brezposelni, ki bo DSP v zadnjem letu prejel več kot devetkrat, dolžan sprejeti vsako zaposlitev, vendar ne več tudi humanitarnega dela, dela po avtorski ali podjemni pogodbi.
MINI INTERVJU
Vprašanje je, kaj je bilo z izvajalci, organizatorji tega dela. Drugo pa je, da se v naši državi očitno ne splača delati. Sicer je dela dovolj: vzdrževanje gozdov, poti, zelenic in še marsikaj.
Se vam zdi prav, da brezposelni po novem ne bodo več obvezani sprejeti tudi začasnega humanitarnega dela, dela prek avtorske ali podjemne pogodbe?
To ni v redu. Dati je treba možnost, da se uveljavljajo tudi tako, saj delo ni kaznovanje. Je priložnost, možnost za integracijo. Tudi humanitarna in druga dela so poti, s katerimi lahko dobimo zaposlitev.
