Dizel in bencin noro draga, kilometrina pa enaka že skoraj štiri leta

Sindikati so prepričani, da bi bilo treba kilometrino zvišati, na ministrstvu za finance pa: "Zaenkrat še nismo zaznali, da bi bili zaradi zadnjih podražitev cen energentov izpolnjeni zakonski pogoji za določitev novih zneskov neobdavčenih delov povračil stroškov."

Ob konkretni podražitvi cen goriv v zadnjih tednih – tudi do 35 odstotkov pri dizlu in do 20 odstotkov pri bencinu – se odpira vprašanje, ali trenutna neobdavčena višina kilometrine oziroma povračila stroškov prevoza na delo in z dela še ustreza realnim stroškom zaposlenih. Medtem ko sindikati opozarjajo, da sistem zaostaja za dejanskimi življenjskimi razmerami, na ministrstvu za finance poudarjajo, da pogoji za spremembe trenutno še niso izpolnjeni.

Kilometrina, ki določa višino neobdavčenega povračila stroškov prevoza, se ni bistveno spreminjala že dlje časa, in sicer se je zadnjič spremenila 1. julija 2022. 

Kilometrina po veljavni uredbi trenutno znaša 0,21 evra na kilometer pri prevozu na delo in z dela ter 0,43 evra na kilometer, ko gre za službeno potovanje.

V tem obdobju pa so se stroški mobilnosti – od cen goriv do vzdrževanja in nakupa vozil – po ocenah sindikatov občutno povečali. In tu ne gre zgolj za ocene, tudi naši konkretni izračuni potrjujejo ocene sindikatov. Gorivo se je v zadnjih treh mesecih podražilo tudi do 20 odstotkov (bencin) oz. celo do 35 odstotkov (dizel). Trenutno je za liter dizla treba odšteti kar 1,736 evra, potem ko je vlada v torek spet nekoliko znižala regulirano ceno goriva.

Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da obstoječa ureditev v določenih segmentih ne odraža več realnih stroškov. Kot pravijo, so na to pristojno ministrstvo že večkrat opozorili in ga pozvali k spremembam, vendar za zdaj brez uspeha.

"Povračilo stroškov prevoza ni boniteta, temveč nujen pogoj, da delavci sploh lahko opravljajo svoje delo," poudarjajo v ZSSS. Po njihovem mnenju bi morala država skupaj s socialnimi partnerji poiskati rešitve, ki bi bile bolj pravične do zaposlenih in bi odražale dejanske stroške mobilnosti. V nasprotnem primeru obstaja tveganje, da bodo breme podražitev nesorazmerno nosili prav zaposleni.

Ob tem dodajajo, da bodo v primeru odsotnosti sprememb primorani okrepiti aktivnosti in vprašanje odpreti širše – tako v odnosu do odločevalcev kot delodajalcev.

Ministrstvo: Zakonski pogoji še niso izpolnjeni

Na ministrstvu za finance na drugi strani poudarjajo, da je treba ločiti med pravico do povračila stroškov in njihovo davčno obravnavo. Pravico ureja zakon o delovnih razmerjih, medtem ko višino neobdavčenega dela določa uredba na podlagi zakona o dohodnini. Povedano drugače: delodajalec lahko izplača višjo kilometrino, kot je s strani države določen neobdavčeni del, toda potem se bo ta del štel v dohodek in bo obdavčen. Podobno velja tudi pri nadomestilu za malico. O tem smo sicer podrobneje že pisali tukaj.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu, vlada pri določanju najvišjega neobdavčenega zneska ni povsem prosta, saj mora upoštevati zakonske okvire in raven pravic, kot so določene v zakonodaji in kolektivnih pogodbah. Ključno pri tem je, da spremembe niso neposredno vezane na gibanje cen goriv.

"Za spremembo višin neobdavčenega dela povračil stroškov je relevantna sprememba ravni pravic iz delovnega razmerja, ne pa že neposredno sam dvig cen energentov," pojasnjujejo na ministrstvu. Povedano drugače, ko bodo delodajalci izplačevali višja nadomestila, bo tudi država dvignila najvišji neobdavčen znesek za kilometrino. 

Dodajajo še, da za zdaj niso zaznali, da bi bile zaradi zadnjih podražitev energentov izpolnjene zakonske podlage za določitev novih zneskov. Razprava o morebitni prilagoditvi kilometrine se bo tako nadaljevala. 

dezurni@styria-media.si