"Na podlagi šestih primerov, o katerih je odločilo Evropsko sodišče, se ne more in ne sme sklepati, da bo Slovenija kar pavšalno in posplošeno obravnavala vprašanje odškodnin nekdanjim prebivalcem, državljanom SFRJ," so se poslanci SLS ostro odzvali na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice glede odškodnin izbrisanim.
Poudarili so, da sodišče govori le o oškodovanih in ne "kar posplošeno o vseh domnevnih izbrisanih". Menijo, da ne gre le za zneske odškodnin, ampak za to, ali je nova država imela pravno podlago in pravico od prebivalcev zahtevati, da si uredijo svoj status. Dodali so, da dopuščajo, da je med 4.200 posamezniki, ki si niso uredili statusa niti po večkratnih pozivih, tudi kdo, ki se mu je zgodila krivica. Po njihovem mnenju pa pavšalnemu reševanju v prid ni niti to, da se je, kot trdijo, število izbrisanih spreminjalo, zato predlagajo individualno
proučevanje dejstev.
"Denarja ni, nimamo ga v žepu, da bi ga lahko vzeli ven in plačali te grozljivo visoke odškodnine," pa je po seji vlade izjavil predsednik SLS Radovan Žerjav. Dodal je, da rešitve ne vidi, čeprav jo bo skladno z zahtevami Evropskega sodišča za človekove pravice treba najti.
Na pristojnem ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so poudarili, da se zavedajo, da javnost pričakuje odziv, vendar je sodba obsežna in jo je treba temeljito proučiti na medresorski ravni. Nato bo sprejeta odločitev, kako bo Slovenija izpolnila obveznosti. V SDS se bodo odzvali po tem, ko bo stališče sprejelo MNZ, v NSi pa menijo, da bo treba pripraviti zakonodajo, ki bo primere obravnavala individualno.
DL: Poprava krivic
Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj pa je kot edini iz koalicije ocenil, da "potrditev sodbe po 20 letih pomeni dokončno razkritje enega od najsramotnejših poglavij v zgodovini naše mlade države". Dodal je, da bo "očitno treba v breme davkoplačevalcev dokončno popraviti vse nastale krivice".
