V nadaljevanju preberite:
- Po tragičnem dogodku na viaduktu Reber se odpira vprašanje, ali bi dodatni varnostni ukrepi lahko preprečili podobne tragedije.
- Strokovnjaki poudarjajo, da so fizične ovire, omejen dostop in drugi preventivni ukrepi v tujini del preverjenih praks za preprečevanje samomorov.
- Na Darsu pravijo, da viadukt izpolnjuje vse varnostne standarde, kratkoročnih posegov ne načrtujejo, bodo pa preverili možnosti dodatnih ukrepov.
Nedavno je na območju dolenjske avtoceste prišlo do tragedije, v kateri je ugasnilo mlado življenje. Domačini in okoliški prebivalci dobro vedo, da ne gre za osamljen primer, zaradi česar so menda že večkrat odprli vprašanje, zakaj območje ni ustrezno zavarovano, da bi preprečili nepotrebne smrti.
Vanja Gomboc, mag. psih., iz UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora je v pogovoru za Žurnal24 izpostavila, da v tujini obstaja več primerov dobrih praks na lokacijah, kjer so se samomori pogosteje dogajali. Kot primere je naštela onemogočen oziroma omejen dostop do lokacije, ustrezno osvetljenost lokacije, navedene vire pomoči, telefon za klic v stiski v neposredni bližini ali prisotnost posameznika, ki nudi pomoč v stiski.
"Prenos dobrih praks mora biti skladen z značilnostmi lokacije in prebivalcev nekega območja oziroma države. Pomembno je tudi, da se lokacije ne poudarja kot kraja, kjer se je zgodilo več samomorov," je dodala.
Zakaj na viaduktu ni ograje?
Na naše poizvedovanje, zakaj na viaduktu ni ograje, so nam na Darsu pojasnili, da so vsi premostitveni objekti na avtocestnem omrežju projektirani in izvedeni skladno z veljavnimi predpisi, tehničnimi specifikacijami in standardi, ki določajo zahteve za varnostne ograje na cestnih objektih.
Dodali so, da je namen varnostnih ograj predvsem preprečiti izlet vozila z vozišča oziroma prehod vozila na nasprotno smerno vozišče ter s tem zaščititi potnike v vozilih, druge udeležence v prometu in objekte ob cesti.
Pojasnili so, da so po tragičnem dogodku na viaduktu prejeli vprašanja Sveta Vaške skupnosti Dole, Reber, Občine Škofljice ter pobudo občana. Kot nam je povedal župan Občine Škofljica Primož Cimerman, so se ob nedavnem dogodku nanj obrnili domačini. Zanimalo jih je, ali je občina na pristojne institucije že poslala poziv za vzpostavitev primerne zaščite.
"Takoj smo obnovili poziv, ki smo ga poslali že v prejšnjem mandatu, da ljudje sprašujejo, kaj se lahko naredi in kakšne ukrepe bodo sprejeli," je pojasnil župan. Darsu so tudi posredovali predloge ograj, ki so vzpostavljene na drugih odsekih. Tudi občini so odgovorili, da preučujejo vse možnosti morebitnih ukrepov.
Kaj pa pravi stroka?
"Fizične ovire se v tujini kažejo kot primeri dobrih praks na področju preprečevanja samomora, saj lahko zmanjšajo dostopnost do posameznih lokacij oziroma sredstev, postavljene pa so predvsem na lokacijah, ki so povezane z večjim tveganjem za samomor," je razložila Gomboc. Ob tem se je navezala predvsem na Mednarodno zvezo za preprečevanje samomora in Svetovno zdravstveno organizacijo, obe namreč omejevanje dostopa do sredstev za samomor izpostavljata kot pomemben preventiven ukrep. Ta ukrep pa je izpostavljen tudi v Sloveniji, na primer kot eden specifičnih ciljev v Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028.
"Pri tem pa je pomembno poudariti, da takšni ukrepi ne nadomeščajo drugih oblik pomoči in preventive, ampak jih dopolnjujejo. Preprečevanje samomora zahteva širši pristop, ki vključuje dostopno strokovno pomoč, ozaveščanje javnosti in zmanjševanje stigme ter odgovorno poročanje in varnejše okolje," je prepričana strokovnjakinja.
Dars bo preveril možnosti morebitnih dodatnih ukrepov
Na Darsu napovedujejo, da bodo, čeprav kratkoročno posebni posegi niso predvideni, "v okviru naših pristojnosti projektno preverili možnosti morebitnih dodatnih ukrepov". Prav tako posebna analiza stroškov in koristi zgolj za postavitev višjih zaščitnih ograj na tem objektu doslej ni bila izdelana.
Za konec so na Darsu poudarili, da se zavedajo, da so tovrstni tragični dogodki izjemno pretresljivi tako za svojce kot tudi za očividce in vse, ki sodelujejo pri intervencijah. Zatrdili so, da so se podobni tragični dogodki v preteklosti zgodili tudi na drugih delih prometne infrastrukture, vključno z mostovi, viadukti, predori in območji počivališč, tudi na objektih, kjer so nameščene višje zaščitne ograje.
"Dars si prizadeva za nenehno izboljševanje prometnovarnostnih razmer na avtocestnem omrežju. V okviru svojih pristojnosti bomo zato preverili tudi možnosti izvedbe morebitnih začasnih ukrepov na viaduktu Reber oziroma proučili, ali bi bilo do njegove prihodnje rekonstrukcije mogoče izvesti dodatne rešitve, ki bi bile skladne z veljavnimi predpisi, tehničnimi zahtevami in možnostmi vzdrževanja objekta," so zaključili.
Ko je stiska zelo huda
Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:
- dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalno službo (112) ali
- urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
- SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja je na 080 11 55 dosegljiv 24 ur na dan vse dni v tednu.
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.
