"Trenutno je v fazi realizacije 29 zahtev, 16 jih je še v pripravi, 22 pa jih ni mogoče realizirati," je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Viljem Pšeničny.
Vsekakor pa proces skrbi za obrt ni od včeraj, dogaja se že dlje časa.
"Gre za vsestranski dialog, kako urediti pogoje za celotno gospodarstvo.Ukrepi vlade so se začeli, ko smo prepoznali krizo. OPZ je leta 2008 predlagala veliko ukrepov, ki so bili sprejeti na začetku leta 2009, s poudarkom na malih podjetjih," je dejal Pšeničny in dodal, da je bila sprejeta tudi cela vrsta ukrepov, da do takšne krize ne bi prišlo.
Maksimalni rok 60 dni
Mateja Vraničar, državna sekretarka na ministrstvu za delo, je poudarila, da je DZ prejšnji teden sprejel tri predloge zakonov, ki bodo odpravili problem plačilne nediscipline.
Štefan PavlinjekŽelimo, da se reši pet primarnih stvari. Za zdaj podatkov o tem, česa ni možno realizirati, od ministrstev še nisem prejel.
Eden izmed predlogov je tudi zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. "S tem bi dosegli maksimalni plačilni rok 60 dni, če se obrtnika med seboj dogovorita za drugačen način, je lahko dogovor le v pisni obliki. Izjemoma bo tudi daljši plačilni rok, vendar ne daljši od 120 dni. Če je vključen javni organ, pa maskimalno 30 dni." Novost je tudi vzpostavitev javega registra in mejnic za neplačnike.
Sivo delo
Zoran Kotolenko, namestnik generalne direktorice direktorata za trg dela, pravi, da so se na ministrstvu za delo posvetili predvsem sivi ekonomiji in delu na črno. Povedal je, je bila druga razprava o predlogu zakona o preprečevanju sive ekonomije uspešno prestana in bo predvidoma sprejeta na naslednji obravnavi DZ.
Štefan PavlinjekDnevno imamo sestanke in iščemo rešitve, kaj je možno in kaj ne. Ne želimo iti na protest, poskušamo rešiti položaj.
Ključna novost je povečan nadzor in kazni. Nov nadzorni organ Carinska uprava RS, ki bo preprečevala delo na črno. Pomembne so tudi globe, ki so bile po mnenju Kotolenka prenizke ter bodo po novem določene fiksno in ne več v razponu.
Naročilnica dovolj
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec je povedal, da je vlada pripravila kar nekaj novel zakonov za izboljšanje plačilne nediscipline – zakon o izvršbi in zavarovanju premoženja, spremembe zakona o finančnem poslovanju, ki predvideva tudi spremembo pogojev za uvedbo prisilne poravnave. Tako se bo postopek prisilne poravnave lahko začel, če bo lahko družba v času dveh let 30-odstotno poplačala dolžnike.
Kar se tiče spremembe zakona o izvršbi in zavarovanju, bo obrtnik ali podjetnik lahko neplačan račun poslal sodišču, sodišče bo nato brez obravnavanja izvršbo dovolilo, sledilo pa bo plačilo dolžnika. "Če bo dolžnik ugovarjal, bo treba zadevo preučiti in sledil bo pravdni postopek." Dokazovanje o sodelovanju med podjetnikoma kot rešitev za hitrejši postopek bo že naročilnica. V primeru dokazila o sodelovanju bo izvršba tekla naprej, dolžniku pa bodo blokirali račun.
