Družinski zdravniki preobremenjeni

Zdravnica Nena Kopčavar Guček je ob robu strokovnega srečanja družinskih zdravnikov poudarila, da delajo za dva, ob tem pa je bilo še pred nedavnim brezposelnih okoli 200 zdravnikov.
Dejala je, da je v Sloveniji v primerjavi z evropskim povprečjem za polovico manj družinskih zdravnikov na sto tisoč prebivalcev. Ta razkorak se čuti predvsem pri zadovoljevanju potreb bolnikov.

V prihodnosti si družinski zdravniki želijo predvsem kadrovskih sprememb. Nekaj je bilo na tem področju sicer že storjenega, je dodala Kopčavar Gučkova. Z uvedbo referenčnih ambulant, ki jih je v Sloveniji že 300, so preventivne obveznosti družinskega zdravnika razdeljene med njega in višjo medicinsko sestro.

Poleg tega se je število razpisanih mest za specializacijo družinske medicine v zadnjem času podvojilo, vsa mesta pa so tudi zapolnjena, je zadovoljno pripomnila.

Potrebujemo še najmanj 400 zdravnikov

Širjenje mreže dodatnih zdravnikov je v rokah ministrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravniki si lahko le prizadevajo, da bi mlade navdušili za ta poklic oziroma za specializacijo družinske medicine. Po ocenah zdravniške zbornice bi potrebovali še med 400 in 500 novih družinskih zdravnikov, trenutno pa jih dela 900, je povedala.

Kopčavar Gučkova je tudi izpostavila, da od vlade in ministrstva za zdravje pričakujejo predvsem, da bi omogočili zaposlovanje novih zdravnikov družinske medicine in tako zmanjšali obremenitve preostalih. S tem bo posamezni zdravnik imel več časa za bolnika, ta pa boljši dostop do zdravnika.
Osnovno zdravstveno varstvo je po njenih besedah tisto, ki je najbolj racionalno, kakovostno in kontinuirano, saj bolnike spremljajo skozi desetletja. Družinski zdravniki po podatkih ene od raziskav rešijo 70 odstotkov vseh težav bolnikov. "Zato ne držijo očitki, da so le pisci napotnic in receptov," je dejala Kopčavar Gučkova.

Poudarila je še, da se stvari glede predloga, da bi za razbremenitev družinskih zdravnikov krajše bolniške odsotnosti postale stvar dogovora med zaposlenim in njegovim delodajalcem, ne premikajo. Ko so do delodajalcev prišli s pobudo, da bi si lahko bolnik vzel do tri dni na leto izostanka brez posebnih pojasnil, so ti ta prizadevanja zavrnili. Kljub razočaranju pa si bodo družinski zdravniki za uveljavitev tega predloga prizadevali tudi v prihodnje, je še dodala Kopčavar Gučkova.