Država se je letos v 40 primerih priglasila k dedovanju po pokojnikih, ki so prejemali denarno socialno pomoč, in tako terjala vračilo prejetih zneskov (podatki so do 15. oktobra). Skupna vrednost zahtevkov je 213.240 evrov.
Zakonodaja. Določbe zakona o dedovanju bodo veljale tudi vnaprej, se bo pa po novem zaostrila tudi socialna zakonodaja, ki bo začela veljati prihodnje leto in so jo pripravili na Svetlikovem ministrstvu. Če boste imeli preveliko premoženje, boste socialno pomoč vseeno lahko dobili, če boste dovolili zaznambo prepovedi odtujitve na svoji nepremičnini. Država se bo z zaznamkom v zemljiški knjigi zavarovala tudi pri vseh prejemnikih trajne socialne pomoči in tistih, ki bodo v zadnjem letu in pol pomoč prejeli več kot 12-krat.
Po zakonu o dedovanju iz leta 1976, ki je bil leta 2001 sicer nekoliko popravljen, namreč velja, da država lahko terja vračilo socialnih pomoči, ki jih je prejel pokojnik, od njegovih dedičev. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), ki ga vodi Ivan Svetlik, so nam pojasnili, da pri tem ni pomembno, koliko časa je preminuli prejemal pomoč, prav tako ne, ali je bil prejemnik denarja tik pred smrtjo ali že pred leti. "Zastaralni rok začne teči šele s trenutkom smrti, saj prej ni pogojev za uveljavljanje te terjatve," razlagajo na MDDSZ.
Zahtevajo 12.600 evrov
Pred dnevi je multimedijski center RTV Slovenija objavil zgodbo Silve Pučko in njenega moža, ki sta zaradi izgube službe nekaj let prejemala socialno pomoč. Mož je nedavno umrl, država pa se je vpisala med dediče in hoče nazaj 12.600 evrov. Če denarja ne bodo vrnili, jim bo država zaplenila njivo, vinograd in vrt.
Zato nas je zanimalo, kolikokrat je država dejansko terjala dediče, naj ji vrnejo denar, in ali drži, da je država zaradi proračunske krize zakon začela intenzivneje izvajati šele letos. Na državnem pravobranilstvu, kjer se na predlog MDDSZ ali centra za socialno delo vključijo v zapuščinski postopek, so nam odgovorili, da se zakon o dedovanju izvaja vse od uveljavitve leta 1976. Nimajo pa na voljo podatkov, v koliko primerih se je država priglasila k dedovanju v prejšnjih letih. Šele letos so namreč začeli ločeno voditi podatke o dedovanju države, prej so jih zbirali v sklopu nepravdnih postopkov.
Mnenje nekdanjega ministra
"Če je napisano v odločbi centra za socialno delo, morajo dediči iz svojega premoženja vračati. Če pa to ni jasno navedeno v odločbi, to ni prav in gre za zavajanje države," pravi Janez Drobnič, minister za delo v obdobju 2004–2006.
