“Po dveh letih trajanja postopka mi je uspelo – pritožba je bila uspešna in Durs bi moral v roku 30 dni, torej septembra lani, eni od mojih strank vrniti prek izvršbe neupravičeno pobran denar; gre za nekaj tisoč evrov. A se to ni zgodilo. Ko denarja ni in ni bilo, sem jih klicala in vprašala, kaj se dogaja, pa mi je uslužbenka dejala, da denarja za vračilo nimajo od kod vzeti, ker ga v državni blagajni preprosto ni. Tako smo na vračilo čakali do januarja,” pripoveduje računovodkinja D. G. Na davčni upravi (Durs) so opisano večmesečno zamujanje z vračilom denarja pospremili z odgovorom, da ne poznajo primera, ko vračila ne bi bilo zaradi likvidnostnih težav proračuna.
Pri izterjavi pa se jim mudi
“Od nas so zahtevali, naj jim 515 tisoč evrov vrnemo v treh dneh,” pa svojo izkušnjo z dolgom do države opisujejo na piranski občini. Pritožili so se, Durs pa se jim je nato usedel na denar, ki ga za lokalne skupnosti davkarija pobira od plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
Dolg Pirana do države je sicer nastal, ker je Durs lani nekaterim občinam pomotoma nakazal preveč denarja, največ Postojni in Piranu.
A težave dejansko so
Da je v državni blagajni nastala suša, pa so nam potrdili na notranjem ministrstvu. Kot so povedali, plačilne roke sicer spoštujejo, vendar so konec lanskega leta “zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev in omejitev pri izvrševanju proračuna nastale manjše zamude pri plačilih računov”. Tudi njih je doletela izvršba.
Letos je proračunske uporabnike doletelo 47 izvršb, skupno za nekaj več kot 2,5 milijona evrov; lani je bilo izvršb v breme ministrstev in drugih proračunskih uporabnikov 266. Upniki so tako dobili poplačanega dobrega 5,3 milijona evrov.
Mirno krši zakonodajo
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) trdijo, da je država dejansko med slabimi ali najslabšimi plačniki. Po zakonu bi morala obveznosti poravnati najpozneje v 30 dneh. To določilo pa, kot pravijo na GZS, spoštuje le v izjemnih primerih, pri nepogrešljivih izdelkih, sicer pa ga mirno krši; tudi pri javnih razpisih so na primer plačilni roki precej daljši od enega meseca.
Na finančnem ministrstvu oceno GZS zavračajo in trdijo, da je država lani svoje račune plačevala v povprečju z le dvema dnevoma in pol zamude.
“Ministrstvo za finance, ki našo trditev zanika, ima svoj prav, ker jo utemeljuje s plačili prispelih, likvidiranih faktur. Številna stranpota pa se zgodijo, preden so likvidirane začasne mesečne situacije, ko se preprosto ne priznavajo izvedena dela, ko se izsiljujejo daljši plačilni roki in ko se je kljub podpisanim cesijskim ali asignacijskim pogodbam na plačila izvajalcem del preprosto 'pozabilo',” ob tem našteva Alenka Avberšek, izvršna direktorica na GZS. Stanje je po njenem mnenju še slabše na lokalni ravni.
