Nemčija, Belgija, Avstrija, Grčija, Francija, Velika Britanija, Švedska, Združeno kraljestvo, Hrvaška in Italija so že v zažetku tedna ustavile obravnavo prošenj za azil sirskih državljanov. Avstrija, kjer prebiva približno 100.000 Sircev, je po padcu Asadovega režima minuli konec tedna napovedala tudi pripravo načrta za program vračanja beguncev iz Sirije. Temu bi lahko sledila tudi Nizozemska, kjer k načrtu poziva skrajni desničar Geert Wilders, ki je na lanskih volitvah dobil največ glasov.
Od izbruha državljanske vojne v Siriji 2011 je razseljenih tri milijone Sircev. Številni so zatočišče našli tudi v državah Evropske unije. Mnogi so v Evropo bežali še pred kratkim in oni so tisti, ki jih bo zamrznitev obravnave azilnih prošenj najbolj prizadela.
Države EU naj bi upoštevale navodila EU
Odločanje o prošnjah za azil je v pristojnosti držav članic EU, vendar morajo pri sprejemanju odločitev upoštevati pravila EU. Evropska zakonodaja v primeru sprememb položaja v državi, iz katere prihaja prosilec, članicam omogoča preložitev obravnave. Zaključiti pa jo morajo v šestih do devetih mesecih od vložitve prošnje. V primeru ponovne ocene razmer v državi izvora lahko odložijo tudi zaključek obravnave.
Organizacije za pravice beguncev opozarjajo, da države EU prehitevajo z zamrznitvijo obravnav prošenj za azil, saj so razmere v Siriji še vedno nestabilne, informacij o uporniških skupinah, ki so prevzele oblast od Asada pa je malo.
"Evropske države bodo demokraciji v Siriji pogledale skozi prste!"
"Kako vrniti Sirske begunce iz zahodnih držav, je eno od ključnih vprašanj. Imam občutek, da bodo članice EU, demokraciji v Siriji pripravljene pogledati čez prste in ne bodo ravno pikolovske, ko bodo razglašale, kdaj je Sirija postala stabilna, kajti desničarski trend v Evropi se krepi, krepijo se radikalne desne struje. Menim, da bo dan imperativ za vračanje sirskih beguncev. Kriterij za definicijo, kdaj je sirska država stabilna, ne bo tako pomemben," je za oddajo studio ob 17.00 povedal Primož Šterbenc, strokovnjak za področje Bližnjega vzhoda.
Sirija je upostošena od vojn, polovica prebivalstva se sooča s pomanjkanjem, 96 odstotkov ljudi živi z manj kot sedmimi dolarji na dan. Kritična infrastruktura, od zdravstvenega varstva do kanalizacijskega in električnega omrežja, je poruđena, obnova bo trajala leta.
Slovenija postopkov ne ustavlja, preučuje pa nova dejstva
Tudi v Sloveniji se s strani desne politične sfere pojavljajo pritiski, naj Slovenija sledi državam, ki so se odločile zamrzniti azilne postopke za Sirce. "Moja pobuda je, da vlada Sirijo prepozna kot varno državo in takoj začne deportacije vseh sirskih migrantov, ki so v zadnjih desetih letih prišli v Slovenijo in so še tukaj," poziva poslanec SDS Žan Mahnič. Slovenija je od leta 2012 sprejela 243 beguncev iz Sirije, na razrešitev prošnje za azil trenutno čaka 18 Sircev.
"Glede obravnave postopkov za mednarodno zaščito sporočamo, da teh ne ustavljamo, bomo pa v konkretnih postopkih z državljani Sirije ponovno preučili spremenjene razmere in nova dejstva, kar bi lahko vplivalo na trajanje posameznega postopka," so sporočili z ministrstva za notranje zadeve, ki ga vodi Boštjan Poklukar.
V letošnjem letu je prošnjo za odobritev azila v Sloveniji vložilo 184 ljudi iz Sirije, lani 50 in predlani 45. Letos do konca oktobra pa so sprejeli devet odločitev o zaščiti in v peti primerih je bila odobrena.
Kot pravijo na ministrstvu, razvoj dogodkov v Siriji in ravnanja držav članic pozorno spremljajo. Policija je poostrila nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko ter izravnalne ukrepe v notranjosti države z namenom boja proti terorizmu in preprečevanja nezakonitih migracij. V stiku so ministri za notranje zadeve Slovenije, Italije in Hrvaške, ki so se 10. decembra 2024 po telefonu pogovarjali o spremenjenih razmerah v Siriji in morebitnem vplivu dogajanja na notranjo varnost v državah in v Evropski uniji nasploh.
sergeja.hadner@styria-media.si
