Državni milijoni za znanje jezika

Pravice. Na koprskem okrožnem sodišču so lani za dodatek za dvojezičnost izplačali skoraj 59 tisoč evrov, koliko so namenili še za prevajalce, pa ne razkrijejo. "Po zakonu morajo biti pri kazenskih zadevah vedno navzoči prevajalci, ne glede na sodnikovo znanje tujega jezika," ob tem poudarja odvetnik Branko Gvozdić.

Nagrada je že služba sama

"Vprašanje je, ali je tovrstno nagrajevanje v javnem sektorju smiselno; po mojem mnenju je nagrada za znanje tujega jezika že služba sama. Na dvojezičnem območju so ljudje že pri samem kandidiranju za določena delovna mesta v prednosti, saj se jezika učijo že otroci od prvega razreda osnovne šole," pa pravi ekonomist Janez Šušteršič.

"V Ljubljani je eden od pogojev za pridobitev javne službe znanje angleščine, ki pa seveda ni posebej plačano," dodaja.

Na račun bolnikov

Iz zdravstvene blagajne so lani za dodatek namenili več kot 750 tisoč evrov; denar so si razdelili v 20 ustanovah, ki izvajajo zdravstvene storitve v državi.

Največ je šlo v izolsko splošno bolnišnico, več kot 254 tisoč evrov, več kot 142 tisočakov so izplačali v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, 140 tisoč evrov pa v koprskem zdravstvenem domu. "Jaz sem vesel, da ga naši zaposleni dobijo, ker so naši kadri slabo plačani," ob tem komentira direktor Matevž Ravnikar.

Na koprski policijski upravi dodatek za dvojezičnost prejema 181 zaposlenih; lani so izplačali blizu 91 tisoč evrov. Kdo ga dobi, je odvisno od sistematizacije delovnega mesta, ki ga zaseda, in ne od dejanskega poznavanja jezika oziroma tega, ali italijanščino pri svojem delu dejansko potrebuje in uporablja ali ne.

Olga Franca, predsednica sveta Obalnega doma upokojencev Koper, pa ugotavlja, da je sistem povsem kaotičen. "Tega se mora nova vlada takoj lotiti. Dodatek naj se izplačuje samo tam, kjer se res posluje v dvojezičnosti, tako za italijanski kot za madžarski jezik, naj se določi enotno ali pa povsem ukine, saj smo v Evropski uniji in moramo znati več jezikov. V domu so imeli pod prejšnjim direktorjem nekateri zaposleni celo višji dodatek kot direktorica, večina pa jih glede na strukturo oskrbovancev sploh ne posluje dvojezično! Za dodatek je šlo lani blizu 55 tisočakov," še razkriva Franca.

Kdo in koliko dodatka

• Od 12 do 15 odstotkov osnovne plače za učitelje in preostale strokovne delavce v šolstvu, vzgojitelje in preostale strokovne delavce v vrtcih ter novinarje RTV Slovenija.
• Od 3 do 6 odstotkov osnovne plače za preostale javne uslužbence.
• Do 6 odstotkov osnovne plače za sodnike, državne tožilce in pravobranilce.