Državni svet ni izglasoval referendumov

Prvi naj bi prispeval k bolj preglednemu in učinkovitemu upravljanju državnega premoženja, drugi pa predvideva ustanovitev t.i. slabe banke.

Podpreti bi jih moralo vsaj 21

Predlog bi morala podpreti absolutna večina svetnikov, torej vsaj 21. Predlog je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Mihaelom Jenčičem. Med podpisniki zahteve so še Andrej Rus, eden glasnejših nasprotnikov obeh zakonov v državnem svetu, sindikalisti Branimir Štrukelj, Drago Ščernjavič in Dušan Semolič, ekonomist Jože Mencinger ter nekdanji prvi mož ajdovskega Primorja Dušan Črnigoj.

Sporen holding

Svetniki, ki nasprotujejo zakonu o holdingu, opozarjajo, da namenu zakona - učinkovitejšemu upravljanju državnega premoženja - sicer ni mogoče oporekati, da pa v samem zakonu ni konkretnih določb o tem, na kakšen način naj bi namen zakona dosegli. To je prepuščeno podzakonskim aktom. "Odgovora, kakšna je vsebina zakona, nismo dobili," je danes povedal Jenčič.

Sporno se jim zdi tudi, da država holdingu prepušča lastno premoženje, medtem ko je iz razpolaganja s tem premoženjem izločena. Poleg tega ocenjujejo, da zakon ne zasleduje načela umika države iz gospodarstva. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, ki se z zakonom ukinja, je po njihovem mnenju delovala dobro, zato za njeno ukinitev ne vidijo razumnega razloga.

Finančni minister Janez Šušteršič je omenjene očitke zavrnil. Kot je dejal, že v zdaj veljavnem zakonu o upravljanju kapitalskih naložb države ni ključne vsebine, kot je strategija upravljanja državnega premoženja, prav tako tudi zdaj prihodki podjetij v lasti države niso prihodki proračuna.

Svetnik Jože Mencinger nasprotuje referendumom, pri katerih ljudje ne vedo, za kaj gre. Eden takšnih primerov bi bil tudi referendum o holdingu, je dejal, a dodal, da je zakon tako slab, da je referendum potreben. Holding je ideja, ki sodi v 50. leta in ne v današnji čas, je še dejal ekonomist, ki je prepričan, da je holding namenjen razprodaji premoženja.

Svetnik Andrej Rus je ocenil, da Slovenija ne stoji pred nobeno krizo upravljanja državnega premoženja, saj imamo zakon o upravljanju kapitalskih naložb države. "Mi bi pa sredi krize uvajali eksperimentalno formo upravljanja, ki ne bo delujoča takoj, če bo slučajno delovala," je dejal.

Svetnik Milan Ozimič je po drugi strani menil, da ta zadeva presega pristojnosti državnega sveta. Tudi če so stvari - takšne, kot jih predlaga vlada - zgrešene, vemo, kdo bo za to nosil odgovornost, je dejal in dodal: "Kar danes poslušamo, je zelo poceni demagogija."

Referendumske grožnje tudi od drugje

Nad zakonoma visi referendumska grožnja še z dveh drugih naslovov. Pobudi za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma sta namreč sprožila Sindikat delavcev v energetiki Slovenije za zakon o Slovenskem državnem holdingu ter Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije za zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

Slovenija mora nujno sprejeti omejena ukrepa

Državni svet je na zakona o holdingu in slabi banki že izglasoval odložilni veto, a ju je DZ 23. oktobra znova potrdil. Gre za dva od petih ključnih protikriznih ukrepov, ki jih mora Slovenija po oceni vlade sprejeti, da bi izšla iz nevarnih voda.