Državni zbor ni razrešil Milana Brgleza

"Logiko, ki dopušča kršitev zakonodaje, logika, ki dovoli kršitev poslovnika in druge pravne akte, je podobna logiki, ki jo dobro ponazori 50 let star vic Radija Erevan. Naša draga partija je danes razglasila odločen boj proti ljudožerstvu. In včeraj so pojedli zadnjega. Čestitke za zmago!" je svojo utemeljitev začel poslanec SDS Branko Grims. V SDS so prepičani, da predsednik državnega zbora nima pravice, da sam odloči o nezbiranju podpisov za referendum "če pa je verjel, da je kaj narobe, odločitev prepustiti državnemu zboru."

"Bližnjica, ki jo je ubral predsednik DZ, pomeni očitno kršitev več načel slovenske ustave in zakonov," je poudaril Grims.

Saša Despot

Zdaj, ko so zakoni že objavljeni, je nastalo stanje, ki je težko popravljiivo, meni Grims, hkrati pa je prepričan, da je v paketu šestih zakonov, glede katerih so delavci migranti zahtevali referendum, vsaj dva taka, ko bi se za zbiranje podpisov odločil še kdo drug. "S tem je kršena pravica vseh, ki so verjeli v pravni red RS," opozarja Grims, ki Brglezu očita tudi nevestno delo v službi, saj "ni storil tega, kar bi moral storiti."

"V tujini vaši kolegi zardevajo zaradi vas"

Milan Brglez se je na obtožbe SDS, ki njegovo razrešitev predlaga že drugič, odzval ostro. "Ste mojstri zavajanj podtikanj in neresnic,katerih cilj je izčrpavanje oblasti," pravi o SDS. "Tudi vaši kolegi v ELS (Evropski ljudski stranki) zardevajo, ko se morajo v vašem imenu opravičevati, ker ne poznate osnov parlamentarizma."  

Brglez poudarja, da je odločitev o tem, da ne razpiše zbiranja podpisov za zahtevo referendumov, sprejel zato, da bi ubranil institut referenduma pred zlorabo, in ne zato, da bi ga omejil ali odpravil. "Gre za zaščito ustave, demokracije ter vladavine prava pred izsiljevanjem in vladavino zakona ulice."

Brglez je poudaril, da je predlog za njegovo razrešitev politično dejanje, na katerega je mogoče odgovoriti le politično. Za pravno argumentacijo so pristojna sodišča, še zlasti ustavno. Če in ko bo k temu pozvan, bo pristojnim predložil tudi dodatne pravne argumente poleg tistih, s katerimi je utemeljil svojo odločitev predlagatelju zbiranja podpisov za razpis referendumov.

"Ne bom se umaknil in ne boste me utišali," Brglez sporoča SDS in poudarja, da nikakor ne bo priznal njihovega protipravnega načela, poznanega kot "Kadija tuži, kadija sudi." "Žalosti me, da ne veste, da že 25 let nismo več v teh časih," pravi Brglez, ki SDS očita, da je kot politična stranka postala tolmač ustave.

"Objektivna dejstva zlorabe pravice do referenduma so v tem primeru tako jasna in v nebo vpijoča, da bi moje drugačno ravnanje pomenilo tudi mojo soodgovornost za to in vse prihodnje zlorabe pravice do referendumov," je prepričan Brglez.

Pravna stroka podpira Brgleza

Odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki so jih vložili predstavniki delavcev migrantov, podpirajo tudi nekateri pravni strokovnjaki. Da bi lahko šlo za zlorabo pravice do referenduma, menita tako nekdanja ustavna sodnika Ciril Ribičič in Tone Jerovšek kot tudi zakonodajna služba DZ.

V zakonodajno-pravni službi DZ  menijo, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev, kar je cilj zakonodajnega referenduma.

Na seji so poslanke in poslanci tej temi namenili nekaj manj kot sedem ur, o razrešitvi predsednika DZ pa so glasovali z večino glasov vseh poslancev.

dezurni@zurnal24.si