"Mislim, da bo uvedba davka pozitivno vplivala na odločanje lastnikov, da svoja prazna stanovanja spravijo v promet, hkrati pa ni pričakovati bistvenih sprememb na trgu ravno iz teh razlogov," napoveduje Frano Toš iz nepremičninske hiše Interdom. Podobnega mnenja je Jože Poplatnik iz agencije Domart, pri tem pa domneva, da bo davek na nepremičnine z izjemo prestižnih morda nekoliko višji od sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUZS).
Le za nove davčne prihodke
"Bojim se, da vlada uvaja ta zakon le zaradi zajemanja davčnih prihodkov, ne pa zaradi želje, da pospeši promet s stanovanji oziroma oživi trg," pravi Toš. Prepričan je namreč, da bi ukrepi, ki bi posledično povzročili višji in hitrejši promet stanovanj, imeli bistveno ugodnejše makroekonomske učinke, kot bodo davčni iztržki predlaganega davka. Spomnimo: država v programu stabilnosti, ki ga je včeraj minister za finance Uroš Čufer med drugim predstavil v Bruslju, predlaga prenovo sistema obdavčitve nepremičnin. Predvsem na bi povečala preglednost in pravičnost obdavčitve z vezavo davčne osnove na tržno vrednost nepremičnine, bolj popolno pa naj bi tudi zajeli nepremičnine.
Za nezasedena več
Po mnenju Toša bi morali lastniki za zasedena oziroma oddana stanovanja po uvedbi davka plačevati manj, kot danes plačujejo za NUZS, po drugi strani pa bi davčna stopnja za nezasedeno stanovanje morala predstavljati višji strošek. Oba nepremičninska strokovnjaka menita, da bi morali obdavčiti tudi cerkvene nepremičnine, zlasti tiste, ki jih Cerkev oddaja. Za primer navajata sosednjo Italijo, kjer so spremembe uvedli pred kratkim, pri tem pa obdavčili tudi črnograditelje in Cerkev.
