Svet ECB je ohranil tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki ostajata pri 1,5 oz. nič odstotkih.
Večina analitikov je mnenja, da bo osrednji organ denarne politike v evrskem območju v luči pričakovanega znižanja inflacije, nadaljevanja anemične gospodarske dejavnosti in visoke brezposelnosti v območju skupne valute obrestno mero do konca leta dodatno znižal, potem ko jo je julija oklestil za 0,25 odstotne točke.
Najverjetnejši se zdi scenarij, da bo ECB obrestno mero znižala še za 0,25 odstotne točke, tako da bi ob koncu leta pristala pri 0,5 odstotka.
Pozornost trgov tokrat niti ni usmerjena v odločitev glede ključne obrestne mere za območje evra, saj vlagatelji nestrpno čakajo na novinarsko konferenco predsednika ECB Maria Draghija.
Nestrpno namreč pričakujejo, ali se bodo v Frankfurtu po Draghijevih izjavah minuli teden odločili za obnovitev trenutno 'spečega' programa odkupovanja obveznic ranljivih članic območja evra ali za kakšne druge ukrepe v pomoč članicam pod pritiskom finančnih trgov.
