Ena največjih zmag Golobove vlade nas bo letos stala 274 milijonov evrov

Od začetka leta ni več dopolnilnega zavarovanja, pač pa se plačuje obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Koalicija je dopolnilno zavarovanje ukinila, da je zavarovance zaščitila pred napovedano podražitvijo dopolnilnega zavarovanja za deset evrov, ki je bila po njihovi oceni nepotrebna in neupravičena. "Preprečili bomo podražitve, nobenih podražitev več in nobenih privatnih dobičkov več iz naslova zdravstvenega zavarovanja," je na novinarski konferenci ob napovedi ukinitve aprila lani povedal predsednik vlade Robert Golob. To jim je uspelo, a cena je astronomska.

Ker so zavarovanje ukinili šele konec leta, je vlada v vmesnem času Triglavu, Generaliju in Vzajemni z uredbo naložila, da morajo dopolnilno zavarovanje ponujati po ceni 35,67 evra, kolikor je pred napovedanimi podražitvami znašala premija pri takrat najdražji Vzajemni. Zavarovalnice so zaradi tega delale izgubo, vložile so tožbo, a se nato z vlado poravnale. Iz proračuna smo jim nakazali 33,5 milijona evrov. To je bila cena, da lani ni bilo podražitve. 

Oktobra je državni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) obelodanil, da je 35 evrov premalo in da bi moral biti prispevek skoraj natančno toliko, kot so izračunale menda požrešne zasebne zavarovalnice. S tem je padel v vodo argument, da je bila podražitev neupravičena.

"Ocenjujemo, da je trenutna višina premij 35 evrov za obvezni zdravstveni prispevek prenizka glede na medicinsko inflacijo, ki je okrog devetodstotna. Predvidevamo, da bi se morala povečati vsaj za 10 evrov," je 12. oktobra po seji skupščine povedala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Spomnimo, Generali je nameraval dopolnilno zavarovanje maja lani podražiti za deset evrov. 

Žurnal24 main

Poznavalec nas je opozoril, da bo ta luknja verjetno vsako leto višja. Marca se bo prispevek namreč uskladil z rastjo plač, medicinska inflacija pa bo zelo verjetno višja od rasti plač.

Dodaten izpad sto milijonov evrov

Tretji učinek na javne finance pa je dohodnina. Naprej so mislili, da se bo obvezni zdravstveni prispevek plačeval od neto plače, a so ugotovili, da tako ne gre, saj gre za obvezen socialni prispevek. Sredi novembra lani je bil napovedan celo interventni zakon, po katerem obvezni zdravstveni prispevek ne bi zniževal dohodninske osnove, a ta določba nato ni bila sprejeta.

Ker bo prispevek znižal dohodninsko osnovo, se bo pobralo manj dohodnine, učinek pa je ogromen. "Ob veljavni višini obveznega zdravstvenega prispevka (35 evrov na mesec) ocenjujemo letni izpad prihodkov iz naslova dohodnine za okoli 100 milijonov evrov," so povedali na ministrstvu za finance. Je bil pa ta minus vsaj upoštevan pri načrtovanju proračuna. "Pri ocenjevanju prihodkov državnega proračuna so upoštevani vsi predpisi, ki veljajo ob načrtovanju proračunov," so pojasnili na ministrstvu za finance.

Nova pravičnost: Čistilka plača več kot direktor

"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je najbolj nepravičen davek v Sloveniji, saj je zdaj enako plačala snažilka in predsednik uprave, 50 milijonov evrov je ostalo v rokah zasebnih zavarovalnic," je ob napovedi ukinitve povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec.

Anže Petkovšek

Zaradi učinka pri dohodnini direktor trenutno plačuje manj obveznega zdravstvenega prispevka kot čistilka. Oba sicer plačata 35 evrov, a bo direktorjeva plača (če predpostavimo, da je v najvišjem dohodninskem razredu) zaradi nižje dohodnine nižja le za 17,50 evra, čistilka (če predpostavimo, da je v 16-odstotnem dohodninskem razredu) pa bo zaradi nižje dohodnine privarčevala le 5,60 evra. Dejansko tako direktor plača 17,50 evra, čistilka 29,40 evra, večina upokojencev, ki ne plačujejo dohodnine, pa 35 evrov.

Izpostavljanje, kako čistilka plačuje več kot direktor, je v primeru obveznega zdravstvenega prispevka sicer točno, hkrati pa z vidika celotnih prispevkov za zdravstvo izjemno zavajajoče. Direktor s 7000 evri bruto plače plača 904 evre prispevkov za zdravstvo, čistilka s plačo 1300 evrov bruto pa 168 evrov, oba pa nato še 35 evrov obveznega zdravstvenega prispevka.

Ministrstvo: To ni bil glavni cilj

"Poudarjamo, da je bil glavni cilj uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka zaustavitev povečanja bremen vseh zavarovancev zaradi poviševanja premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tako smo s to uvedbo posredno vplivali tudi na povečanje neto razpoložljivega dohodka. Cilj pa v osnovi ni bilo povečanje razpoložljivega dohodka posameznega zavarovanca z zmanjšanjem obremenitve z dohodnino, temveč ob nespremenjenem razpoložljivem dohodku ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje ter nadomestiti izpad prihodkov z uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka," so situacijo komentirali na ministrstvu za finance.

Ob tem je treba poudariti, da je zaradi transferja iz proračuna v zdravstveno blagajno in manj pobrane dohodnine manj denarja za druge stvari, kar se posredno pozna vsem državljanom. 

"S priznavanjem obveznega zdravstvenega prispevka kot davčno priznanega odhodka pri določanju osnove za dohodnino se v splošnem doseže povečanje razpoložljivega dohodka posameznika, in sicer neenakomerno v odvisnosti od višine dohodka posameznika (razbremenitev torej višja pri tistih z višjim dohodkom zaradi učinkov progresivne obdavčitve v okviru dohodnine). Kljub temu pa je potrebno upoštevati, da je obvezni zdravstveni prispevek samo en del skupnega obveznega zdravstvenega prispevka. Pri tem je prvi torej določen v fiksnem znesku, medtem ko je preostali del določen v % od dohodka. Če se torej upošteva skupni prispevek, ki ga plačajo posamezniki za zdravstvo, je mogoče nedvomno ugotoviti, da se z zviševanjem dohodka posameznika zvišuje tudi njegova obremenitev iz naslova skupnega prispevka za zdravstveno zavarovanje," so še dodali.

Napovedali, da nas do konca leta čaka revolucija

"Do konca 2024 bomo preoblikovali celotno financiranje zdravstvene blagajne, da bo bolj pravično in solidarno, kot je bilo doslej," je ob napovedi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napovedal predsednik vlade Robert Golob, še pred tem pa namignil, da bodo večino potrebnega denarja našli v zdravstvenem sistemu. "Zamrznili smo cene in prevzeli v celoti dopolnilno zavarovanje v javni sistem, da ugotovimo, koliko je dejanska potreba po dodatnem denarju, prepričan sem, da je ogromno rezerv," je aprila lani povedal Golob.

Spodaj si lahko ogledate novinarsko konferenco iz aprila lani, veliko izjav, se ni dobro postaralo. 

janez.zalaznik@styria-media.si