"Za zdaj iz Bruslja nisem slišal nobene kritike. Res pa je, da si želijo, da se to vprašanje reši in v ta namen smo imenovali eksperta. Moram reči, da doktor (France) Arhar zelo korektno opravlja nalogo, problem pa je v spreminjanju stališč. Zaradi tega sem na to tudi javno opozoril. Hrvaška ministrica namreč govori, kako pogajanja lepo tečejo in je optimistična. Jaz vem, kaj se dogaja, in nisem optimist. Mislim, da je prav, da na to opozorimo javnost," je dejal Erjavec.
"Občutek imamo, da s Hrvaške strani ni videti velike pripravljenosti za reševanje tega vprašanja. To ocenjujem zaradi tega, ker spreminjajo stališča. Na prvem sestanku so imeli eno, na drugem povsem drugo stališče in se je težko pogovarjati. Zdaj čakam, kaj bo oktobra, ko se bosta eksperta tretjič sestala," je povedal Erjavec in dodal, da če ne bo konstruktivnosti, potem ta projekt nima veliko možnosti za obojestransko sprejemljivo rešitev.
"Treba se je zavedati, da gre za visoke vsote denarja“
Erjavec je govoril o sestankih strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogića glede tožb proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki na Hrvaškem, ki jih sicer hrvaška sodišča redno zavračajo. Tožbe so postale problem, ki ga želi Slovenija rešiti pred ratifikacijo Hrvaške pristopne pogodbe k EU. "Treba se je zavedati, da gre za visoke vsote denarja. Po nekaterih ocenah tudi za 800 milijonov evrov," je dejal Erjavec in zatrdil, da Slovenija nikomur ni nič dolžna.
"Hrvaška ves čas govori, da gre za bilateralno vprašanje in varčevalce, torej fizične osebe. Vprašanje je nastalo zaradi razpada nekdanje Jugoslavije in nove države so ga rešile po načelu teritorialnosti, ko je vsaka prevzela odgovornost za varčevalce na svojem ozemlju. Slovenija je na primer odgovarjala za vloge pri Jugobanki ali Reški banki na svojem ozemlju."
"Druga neresnica je, da varčevalci niso bili poplačani. 98 odstotkov jih je bilo," je povedal Erjavec in dopustil, da dva odstotka morda nista bila, ker ljudje niso imeli hrvaškega državljanstva ali pa so vztrajali, da gre za dolg Ljubljanske banke.
Erjavec ošvrknil medije
Erjavec ni odgovoril na vprašanje, ali bo rešitev tega vprašanja pogoj, da Slovenija potrdi vstop Hrvaške v EU, vendar pa je ošvrknil hrvaške medije zaradi pretiravanja in tudi slovenske, za katere se mu zdi, da ne razumejo problema.
Hrvaški mediji po besedah Erjavca pretiravajo s pisanjem o kritikah Slovenije v Bruslju. "Iz Bruslja mi še nihče ni nič povedal v zvezi s tem niti me kaj vprašal. S Catherine Ashton se zdaj vidiva praktično vsak dan in ni nobenega vprašanja."
Minister ne razume, zakaj hrvaška stran vztraja pri tožbah, čeprav se je zavezala, da se ta vprašanja rešujejo prek Banke za mednarodne poravnave v Baslu. "Obstaja pismo njihovega finančnega ministra, ki to pove. Potem pa hrvaška stran naenkrat pravi, da Basla to ne zanima, mi pa vemo, da je pripravljen to obravnavati v okviru nasledstva."
"Dejstvo je, da je bil sporazum o nasledstvu podpisan leta 2001 in Hrvaška ga je ratificirala. Hrvaška vlada se je v začetku 90. let sama odločila, da vloge varčevalcev prenese v javni dolg, kot smo to storile vse nekdanje jugoslovanske republike," je dodal Erjavec.
Dej Kahl, zjebi šahiste.