Njen del bi bili tudi standardi in normativi za zdravniško delo, je poudaril predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. Pred tem pa je po njegovih besedah nujno sprejeti tudi aneks h kolektivni pogodbi za dopuste, saj letošnje odločbe za dopuste še niso izdane.
Kot je na novinarski konferenci pojasnil Kuštrin, je vlada na pogajanjih minulo pomlad želela dopuste omejiti na 32 dni, nato pa so si "uspeli priboriti", da bo pod pogoji glede delovnega mesta, starosti in drugimi socialnimi pogoji maksimalno število dni dopusta 35, zaradi posebnih pogojev dela pa bo mogoče dobiti še do 15 dni dopusta.
A predlog aneksa h kolektivni pogodbi, ki jim ga je ministrstvo za zdravje poslalo konec decembra lani, ne predvideva le uskladitve določb kolektivne pogodbe z zakonom za uravnoteženje javnih financ, temveč predlaga skrajšanje dopustov z naslova skoraj vseh kriterijev, so zapisali v sporočilu za javnost. S tem pa se v Fidesu ne strinjajo, saj menijo, da v povprečju zdravniški dopusti niso daljši kot povprečni dopusti drugih zaposlenih v državi.
Da bodo vsi vedeli, koliko mora biti narejeno
Kuštrin je sicer ob tem opozoril na nujnost nove kolektivne pogodbe in spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Sedanja kolektivna pogodba je namreč po njegovih besedah iz leta 1994, bila pa je nekajkrat spremenjena. Tako pripravljajo novo kolektivno pogodbo, v kateri bodo tudi standardi in normativi za delo zdravnikov. Njihovo postavitev so že leta 2008 vključili v stavkovne zahteve, je spomnil predsednik Fidesa.
Po njegovih besedah je treba standardne in normative sprejeti, da bo vsak posameznik vedel, koliko mora narediti, in da bodo tudi delodajalci vedeli, koliko mora nekdo narediti, da dobi plačo. "S standardi in normativi ščitimo tako zdravnike, ki so preobremenjeni, kot tiste bolnike, za katere zdravniki nimajo časa, ker jih je premalo," je dejal.
Kot meni Kuštrin, je treba pri nas postaviti tudi košarico zdravstvenih storitev, prav tako pa je treba oblikovati mrežo zdravstvenih ustanov na primarni in sekundarni ravni, ki ji bo sledila mreža zdravniških delovnih mest in potreb po drugih kadrih.
Padanje interesa za delo v družinski medicini
Kuštrin ob tem opozarja na podcenjenost primarnega zdravstva, zaradi česar je močno padel tudi interes zdravnikov za delo v družinski medicini. Na primarni ravni tako manjka zdravnikov, zaradi česar so sedanji zdravniki preobremenjeni, opozarja. Direktorji zavodov bi jih po njegovih besedah zaradi dodatnih obremenitev lahko nagradili. A čeprav mnogi zdravstveni zavodi poslujejo pozitivno, ne nagrajujejo svojih zdravnikov, niti ne zaposlujejo novih, pojasnjuje Kuštrin. Po njegovih besedah ponekod tudi zaposlujejo zdravnike iz tujine, ki pa jih plačujejo slabše.
Varčevalni ukrepi v zdravstvu sicer po Kuštrinovih besedah prizadenejo predvsem mlade zdravnike, saj so onemogočena napredovanja. Bojan Popovič iz Fidesa pa opozarja tudi na zaplete pri sklepanju podjemnih pogodb. Varčevalni zakon je po njegovih besedah postopke njihovega sklepanja zbirokratiziral. Glede ogrožanja konkurence, kot jo določa zakon v primeru sklepanja pogodb s podjetniki ali pravnimi osebami, pa pojasnjuje, da gre v mnogih primerih sklepanja podjemnih pogodb za sodelovanje in ne za konkurenco.
