Mamica 10-letnega fanta se je v čustvenem zapisu na Facebooku poslovila od 10-letnega sina, ki je v prometni nesreči umrl 22. aprila letos. Fant je kolesaril po lokalni cesti Trate-Lenart, ko ga je ravno v hipu, ko je deček zavil na levo, začel prehitevati 45-letni motorist. Fant je v silovitem trčenju umrl.
"Odšel si. Brez pozdrava. Brez objema. Brez, da bi te lahko poljubila v slovo in ti povedala, kako zelo sva si te želela, kako zelo naju je osrečilo spoznanje, da te bova dobila, kako zelo sva te ljubila, kako zelo sva bila ponosna nate. Še toliko stvari sva ti želela povedati. Enkrat, ko odrasteš. Še toliko stvari bi morali doživeti skupaj. Zmeraj smo vse prelagali na drugič. A tistega drugič za nas nikoli ne bo. Čeprav si povsod z nami. Pogrešamo te," je zapisala mama.
"Zmeraj, ko [z atijem] pogledava skozi okno, zaboli. Pogled zmeraj zaide na mesto, kjer si obležal. Topa bolečina v prsih vzame dih in v tem trenutku si zaželiva le biti s teboj. Te stisniti k sebi. Pa nama ni dano. Zdi se nama, da sva tukaj na tej strani samo še zaradi tvojega bratca. Njega ljubiva, kot sva ljubila tebe, brezpogojno in le njemu sva dolžna dati vse to, kar naju ne veseli več," nadaljuje skrušena mami pokojnega 10-letnika in dodaja: "Najino edino poslanstvo na tem svetu je, da tvojega bratca vzgojiva v pridnega, poštenega in srečnega fanta, kot si bil ti. Da bo odrastel v moža in očeta in dedka, ki bo svojim vnukom pripovedoval zgodbe o fantu na belem oblaku. Zgodbe o bratcu, ki ga je izgubil, a storila bova vse, da nikoli ne pozabi. Midva pa samo čakava, da pride dan, ko se spet stisneva k tebi. Dragi najin prvi. Hvaležna sva za vsak trenutek s teboj."
Skrušena mama 10-letnika še zapiše: "Ati ima čez dva dni rojstni dan. A pravi, da on več nima rojstnih dni. Vse tisto, kar je bilo vredno slaviti, je odšlo s teboj. Nima več želja. In vse najboljše je zanj tam nekje daleč…Ko se sključen in utrujen od žalosti igra s tvojim bratcem in za trenutek uspe najti zanj nasmeh, se nasmehne tudi tebi, in ko ga objame, objame tudi tebe…"
*Fotografija je simbolična.
Žalovati je treba. Znati pa je potrebno tudi pustiti tragični dogodek za seboj. Nujno. Zaradi drugih, zaradi še živih. Žal imam kolega, ki z ženo tega po izgubi otroka nista pravi čas spoznala. Zagrenila sta ostale otroke in jih prikrajšala… ...prikaži več za bolj srečno otroštvo, še najbolj pa sta škodovala sebi. "Svet" ali "stanje", kamor so umrli odšli, ne more biti slabši od tega sveta. Oni našega žalovanja ne rabijo. Gotovo pa želijo srečo svojih bližnjih.